Trumpova senca nad Merklovo na Kitajskem
Nemčija upa na tesnejše sodelovanje v avtomobilski industriji na področju avtonomne vožnje.
Odpri galerijo
Angela Merkel z Li Xijem v Shenzenu.
FOTO: ReutersFOTO: Bobby Yip/Reuters
Berlin – Nemčija poskuša na Kitajskem z mehko močjo pridobiti tisto, za kar si ZDA Donalda Trumpa prizadevajo s trdimi grožnjami. Osrednja evropska država še naprej vidi gigantske priložnosti za svoje gospodarstvo in vpetost azijske velesile v mednarodni gospodarski sistem, a zahteva tudi enake pogoje za kitajska in tuja podjetja, ukrepe proti kraji intelektualne lastnine in še kaj.
»Sodelovanje je treba zastaviti popolnoma na novo,« je med svojim obiskom na Kitajskem ocenila nemška kanclerka. Varstvo podatkov je za podjetja alfa in omega, tudi nemška pa se na Kitajskem pritožujejo zaradi državnega nadzora nad internetom, prisilnega posredovanja tehnologij kitajskim partnerjem in kraje intelektualne lastnine. Kanclerka je omenila še človekove pravice in se tudi srečala z borci zanje, o vseh teh vprašanjih pa bodo pogovore nadaljevali na julijskih posvetovanjih vlad obeh držav.
Neenakopravnost za tuja podjetja na kitajskem trgu in državno organizirano kitajsko prevzemanje evropskih šampionov visoke tehnologije že dlje odmeva v Nemčiji in drugod, zdaj pa se obetajo novi spori. Po pisanju časopisa Handelsblatt vlada v Berlinu razmišlja o prepovedih za nadobudnega kitajskega investitorja v vestfalsko podjetje Leifeld Metal Spinning in pred kitajskimi prevzemi svari tudi domača obveščevalna služba.
Nemška prvakinja hkrati upa na tesnejše sodelovanje nemške in kitajske avtomobilske industrije pri avtonomni vožnji in drugod ter je še posebej zadovoljna, da je po Pekingu tokrat obiskala Shenzhen. V njem je Deng Xiaoping pred štirimi desetletji spodbudil dih jemajoči gospodarski razvoj in nekdanje ribiško naselje s 30 tisoč prebivalci je danes več kot dvajset milijonska metropola. Med drugim v tem mestu vozi 16 tisoč električnih avtobusov, Nemčiji pa zaradi umazanega dizla grozijo evropske kazni in domače omejitve prometa. Shenzhen je tudi kitajska prestolnica digitalizacije in umetne inteligence, Nemčija pa se šele začenja spopadati s temi izzivi – tudi na Kitajskem, kjer deluje veliko nemških podjetij od Siemensa, ki ga je obiskala Merklova, do kemične in avtomobilske industrije.
Nad že enajstim obiskom nemške kanclerke na Kitajskem je tudi sicer visela dolga senca nove ameriške trgovinske agresivnosti pod taktirko predsednika Donalda Trumpa. Zaradi ameriških groženj s kazenskimi carinami so v Pekingu naznanili skorajšnje nižanje svojih na tuje avtomobile s sedanjih petindvajsetih odstotkov na petnajst. S tem bodo pridobili tudi evropski proizvajalci, a je težko verjeti, da bo predsednik ZDA, ki tujim osebnim avtomobilom nabija le 2,5 odstotne carine, zadovoljen s tem, najbrž pa tudi ne z desetodstotnimi evropskimi. Po drugi strani evropski proizvajalci že desetletja plačujejo 25 odstotne carine na izvoz poltovornjakov in SUV avtomobilov v ZDA, a tudi to ni le pogajalski adut, ampak morda dodatna spodbuda za Trumpove kazenske ekspedicije: tudi zaradi tega nemška podjetja kot BMW in Daimler številna vozila izdelujejo v ZDA, Trump pa bi rad pridobil še več industrijskih delovnih mest.
»Sodelovanje je treba zastaviti popolnoma na novo,« je med svojim obiskom na Kitajskem ocenila nemška kanclerka. Varstvo podatkov je za podjetja alfa in omega, tudi nemška pa se na Kitajskem pritožujejo zaradi državnega nadzora nad internetom, prisilnega posredovanja tehnologij kitajskim partnerjem in kraje intelektualne lastnine. Kanclerka je omenila še človekove pravice in se tudi srečala z borci zanje, o vseh teh vprašanjih pa bodo pogovore nadaljevali na julijskih posvetovanjih vlad obeh držav.
Neenakopravnost za tuja podjetja na kitajskem trgu in državno organizirano kitajsko prevzemanje evropskih šampionov visoke tehnologije že dlje odmeva v Nemčiji in drugod, zdaj pa se obetajo novi spori. Po pisanju časopisa Handelsblatt vlada v Berlinu razmišlja o prepovedih za nadobudnega kitajskega investitorja v vestfalsko podjetje Leifeld Metal Spinning in pred kitajskimi prevzemi svari tudi domača obveščevalna služba.
Nemška prvakinja hkrati upa na tesnejše sodelovanje nemške in kitajske avtomobilske industrije pri avtonomni vožnji in drugod ter je še posebej zadovoljna, da je po Pekingu tokrat obiskala Shenzhen. V njem je Deng Xiaoping pred štirimi desetletji spodbudil dih jemajoči gospodarski razvoj in nekdanje ribiško naselje s 30 tisoč prebivalci je danes več kot dvajset milijonska metropola. Med drugim v tem mestu vozi 16 tisoč električnih avtobusov, Nemčiji pa zaradi umazanega dizla grozijo evropske kazni in domače omejitve prometa. Shenzhen je tudi kitajska prestolnica digitalizacije in umetne inteligence, Nemčija pa se šele začenja spopadati s temi izzivi – tudi na Kitajskem, kjer deluje veliko nemških podjetij od Siemensa, ki ga je obiskala Merklova, do kemične in avtomobilske industrije.
Nad že enajstim obiskom nemške kanclerke na Kitajskem je tudi sicer visela dolga senca nove ameriške trgovinske agresivnosti pod taktirko predsednika Donalda Trumpa. Zaradi ameriških groženj s kazenskimi carinami so v Pekingu naznanili skorajšnje nižanje svojih na tuje avtomobile s sedanjih petindvajsetih odstotkov na petnajst. S tem bodo pridobili tudi evropski proizvajalci, a je težko verjeti, da bo predsednik ZDA, ki tujim osebnim avtomobilom nabija le 2,5 odstotne carine, zadovoljen s tem, najbrž pa tudi ne z desetodstotnimi evropskimi. Po drugi strani evropski proizvajalci že desetletja plačujejo 25 odstotne carine na izvoz poltovornjakov in SUV avtomobilov v ZDA, a tudi to ni le pogajalski adut, ampak morda dodatna spodbuda za Trumpove kazenske ekspedicije: tudi zaradi tega nemška podjetja kot BMW in Daimler številna vozila izdelujejo v ZDA, Trump pa bi rad pridobil še več industrijskih delovnih mest.
