Tiskane izdaje
Kijev − V sredo sprejeti diplomatski dogovor o zmanjšanju napetosti v Ukrajini je obljubljal rezultate, ki jih − vsaj za zdaj − ni videti. Proruski separatisti na vzhodu države svojih položajev v poslopjih regionalnih oblasti ne nameravajo zapustiti, na kijevskem trgu neodvisnosti pa vztrajajo tudi protestniki, ki so postavili novo vlado.
Dan po sklenitvi dogovora v Ženevi, kjer so za skupno mizo prvič po strmoglavljenju predsednika Viktorja Janukoviča sedli predstavniki Moskve, Kijeva, Washingtona in Bruslja, se je v Ukrajini spremenilo bore malo. Proruski aktivisti dogovor zavračajo, vztrajajo v zasedenih poslopjih regionalnih vlad in varnostnih služb ter svoj umik pogojujejo z odstopom vlade v Kijevu. Da do predsedniških volitev ne nameravajo oditi, trdijo tudi protestniki na trgu Majdan v središču Kijeva.
Včerajšnji dogovor v Ženevi, katerega cilj je zmanjšati napetosti v Ukrajini, med drugim predvideva demobilizacijo proruskih oboroženih sil v zameno za amnestijo vsem, ki so sodelovali v vstaji proti Kijevu, z izjemo tistih, katerih dejanja so povzročila smrtne žrtve. A po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je policijska postaja v mestu Slavjansk še vedno pod nadzorom proruskih aktivistov, prav tako je na ulicah še vedno parkiranih šest oklepnikov, ki so med ukrajinsko »protiteroristično operacijo« pristali v rokah nasprotne strani.
Tudi v Donecku nič ne kaže, da so se separatisti pripravljeni ukloniti zahtevam sporazuma. Proruski aktivisti vztrajajo, da bodo zavzete vladne zgradbe zapustili šele, ko bo odstopila nelegitimna vlada v Kijevu. »Gre za razumen sporazum, a bi morali vladna poslopja zapustiti vsi, tudi Jacenjuk in Turčinov,« je povedal predstavnik samooklicane ljudske republike Doneck Denis Pušilin. Dodal je še, da je ruski minister Lavrov sporazum podpisal v imenu Ruske federacije in ne ljudstva v Donecku, ki se bo še naprej zavzemalo za referendum o samoodločbi. Tega naj bi izvedli do 11. maja.
Pušilin je še dejal, da separatisti ne bodo odložili orožja, dokler ukrajinska vlada ne bo ustavila svojih prizadevanj, da bi znova zavzela zasedena vladna poslopja. »Kar se tiče razorožitve je hunta iz Kijeva že začela kršiti svoj lastni sporazum, saj je napovedala, da svojih vojakov ne bo umaknila iz Slavjanska in Kramatorska,« je dejal. Predstavnik separatistov Miroslav Rudenko iz Donecka pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa predstavil tudi dodatne pogoje za razorožitev, in sicer predvsem, da vlada v Kijevu ustavi operacijo proti njim oziroma proti lastnemu ljudstvu. Poleg tega zahtevajo tudi pravico do ruskega državljanstva.
Zahtev sporazuma ne nameravajo izpolniti niti protestniki, ki še vedno zasedajo osrednji kijevski trg, pa čeprav je ruski zunanji minister Sergej Lavrov ob včerajšnji predstavitvi sporazuma poudaril, da zahteva po zapustitvi zasedenih poslopij, trgov in ulic velja za vse strani, pri čemer je imel po mnenju poznavalcev v mislih predvsem skupine kot je ultranacionalistični Pravi Sektor, ki še vedno zaseda mestno hišo in kulturni center v Kijevu.
»Za nas, za Ukrajino, za ljudi z Majdana, sporazum ne pomeni ničesar, je le kos papirja. Je sporazum, ki so ga sklenili za našim hrbtom,« je za AFP dejal eden od protestnikov na Trgu neodvisnosti.
Za zdaj namerava zahteve sporazuma, kot kaže, izpolniti le uradni Kijev. Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je namreč že sinoči na izredni seji zagotovil, da bo Ukrajina uresničila vsa določila dogovora, ki ga je podpisala v Ženevi. Vlada je tako danes že pripravila predlog zakona o amnestiji za tiste, ki bodo zapustili poslopja in odložili orožje ter ki niso storili hujših zločinov. Kijev se je tudi zavezal, da bo izvedel ustavne spremembe, ki bodo med drugim zagotovile poseben status ruskega jezika in lokalnim oblastem podelile več pristojnosti.
Kakšno težo ima sklenjeni dogovor, se bo tako pokazalo šele v prihodnjih dneh. Ameriški predsednik Barack Obama, ki se je sinoči pogovarjal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in britanskim premierom Davidom Cameronom, je izid srečanja v Ženevi komentiral zadržano. »Ne bomo računali nanj [na sporazum], dokler ne bomo videli dejanj,« je dejal, hkrati pa opozoril, da bo Rusija občutila »dodatne posledice«, če v nekaj dneh ne bo nobenega napredka.
Manj zadržan je bil generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, ki je podprl »nujne ukrepe«, sprejete v Ženevi, in izrazil pričakovanje, da bodo vse strani dosledno spoštovale dogovorjeno.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po včerajšnjem televizijskem pogovoru Putina z državljani, med katerim je izrazil upanje, da ruskim silam ne bo treba posredovati v Ukrajini, a tega ni povsem izključil, v Ženevi sogovornikom znova zagotovil, da Rusija »nima nobene želje« po napotitvi vojske v zahodno sosedo.
Kljub trditvam Kijeva, da so varnostne sile pridržale deset ruskih »vohunov«, katerih naloga naj bi bila spodbujanje protestov, je Putin včeraj znova zagotovil, da v Ukrajini ni ruskih pripadnikov varnostnih sil. Ukrajina je kljub temu začela uvajati strožji nadzor za ruske državljane, ki hočejo prečkati mejo − ruski letalski prevoznik Aeroflot je sporočil, da so ukrajinske oblasti prepovedale vstop v državo moškim med 16. in 60. letom starosti, razen če potujejo z družino ali na pogreb sorodnikov.
