Tiskane izdaje
Današnje volitve si sicer tudi prvi primer v Latinski Ameriki, da se za predsedniški položaj spopadata dve ženski. A med njima je izrazita favoritka Bacheletova. »Obstaja možnost, da bo Bacheletova dobila rekordno podporo in bo prejela 60 odstotkov glasov,« je povedala vodja javnomnenjskega inštituta Latinobarometro Chile Marta Lagos.
Javnomnenjska raziskava Univerze Santiago in Ipsosa pa napoveduje, da bo Bacheletova, ki je predsedniški položaj kot prva ženska v Čilu zasedala že med letoma 2006 in 2010, prejela kar dve tretjini glasov, tekmica Mattheijeva pa le tretjino. Zaporedni predsedniški mandati v Čilu sicer niso dovoljeni.
V prvem krogu volitev je Bacheletova osvojila prepričljivih 47 odstotkov, Mattheijeva pa je prejela 25 odstotkov glasov.
Na današnje glasovanje, ki se je začelo ob 12. uri po srednjeevropskem času in se bo zaključilo deset ur kasneje, je pozvanih 13,6 milijona volilnih upravičencev. A v Čilu so pred prvim krogom volitev začela veljati nova pravila, ki več ne predpisujejo obvezne udeležbe na volitvah. Udeležba je bila zato z 49 odstotki razmeroma nizka, večje pa tudi v drugem krogu ne pričakujejo. Prvi neuradni rezultati naj bi bili znani okrog 23. ure po srednjeevropskem času.
62-letna Bacheletova, sicer nekdanja vodja agencije Združenih narodov za ženske, se očitno zaveda, da bo po vsej verjetnosti ponovno izvoljena. »Imela sem čast služiti kot prva predsednica Čila in velika čast mi bo ponovno biti predsednica vseh prebivalcev Čila,« je v četrtek dejala med predvolilnim govorom.
Bacheletova se zavzema za večjo socialno pravičnost v najbogatejši državi Južne Amerike glede na bruto domači proizvod, kar je njen največji volilni adut. Med drugim je predlagala dvig davkov, da bi zbrala 8,2 milijarde ameriških dolarjev, da bi lahko imeli vsi možnost visokošolskega izobraževanja.
Favoritka se želi prav tako lotiti številnih reform, kot je sprememba ustave, ki je še ostanek obdobja vladavine diktatorja Augusta Pinocheta. Bacheletova želi v Čile pripeljati duh socialnega liberalizma, ki te čase prežema nekdaj konservativno Latinsko Ameriko, ter legalizirati splav in začeti debato o istospolnih porokah.
Zmagovalka na volitvah bo predsedniški mandat uradno začela 11. marca, na položaju pa bo nasledila Sebastiana Pinero.
