V Tabascu odkrili najstarejše majevsko svetišče
Arehologi so odkrili tri tisoč let staro orjaško obredno ploščad, ki po volumnu presega piramide v Gizi.
Odpri galerijo
Trodimenzionalna slika arehološkega najdišča, zarisana s pomočjo orodja lidar. FOTO: Takeshi Inomata/Reuters
V mehiški zvezni državi Tabasco, nedaleč od meje z Gvatemalo, so arheologi odkrili najstarejšo in največjo do sedaj najdeno majevsko zgradbo. Orjaška štirikotna ploščad, zgrajena iz zemlje in gline, je predvidoma nastala med 1000 in 800 leti pred našim štetjem, poroča novičarska agencija Reuters.
Zgradba je bila visoka med deset in petnajst metrov, široka 400 metrov, dolga pa kar 1400, kar pomeni, da je po volumnu presegala egipčanske piramide v Gizi. Zaradi horizontalne oblike so do nedavnega mislili, da gre za naravno vzpetino, a se je s tehnologijo lidar, ki pri preletu področje mapira z uporabo laserjev, jasno izrisala struktura zgradbe.
Za razliko od bolje poznanih, nekoliko mlajših majevskih piramid ta ni zgrajena iz kamna in je brez upodobitev veljakov in plemičev, zaradi česar arheologi menijo, da v zgodnjem obdobju majevska družba še ni bila razredna in hierarhična ter da se je vladajoči razred izoblikoval šele kasneje.
K zgradbi je vodilo devet velikih, dvignjenih in utrjenih cest, v okolici je izkopanih tudi več vodnih zbiralnikov. Arheolog Takeshi Inomata z Univerze v Arizoni, ki je vodil raziskavo, meni, da je so na ploščadi Maji najverjetneje izvajali verske obrede, povezane z menjavo letnih časov. »Obredi so verjetno vključevali procesije, ki so se po zgrajenih cestah povzpele na ploščad, v njenem središču pa so žrtvovali simbolične predmete, kakršne so sekire iz žada,« je dejal.
Majevska civilizacija se je začela nekje okoli 2500 let pred našim štetjem na območju Srednje Amerike in se razvijala do leta 1697, ko so španski konkvistadorji porazili poslednje majevsko mesto. Kljub temu da je bila majevska civilizacija visoko razvita in ena najdlje trajajočih civilizacij na svetu, je zaradi uničenja, ki so ga povzročili španski osvajalci, o njej znano razmeroma malo.
Zgradba je bila visoka med deset in petnajst metrov, široka 400 metrov, dolga pa kar 1400, kar pomeni, da je po volumnu presegala egipčanske piramide v Gizi. Zaradi horizontalne oblike so do nedavnega mislili, da gre za naravno vzpetino, a se je s tehnologijo lidar, ki pri preletu področje mapira z uporabo laserjev, jasno izrisala struktura zgradbe.
Zračna slika najdišča. FOTO: Takeshi Inomata/Reuters
Za razliko od bolje poznanih, nekoliko mlajših majevskih piramid ta ni zgrajena iz kamna in je brez upodobitev veljakov in plemičev, zaradi česar arheologi menijo, da v zgodnjem obdobju majevska družba še ni bila razredna in hierarhična ter da se je vladajoči razred izoblikoval šele kasneje.
K zgradbi je vodilo devet velikih, dvignjenih in utrjenih cest, v okolici je izkopanih tudi več vodnih zbiralnikov. Arheolog Takeshi Inomata z Univerze v Arizoni, ki je vodil raziskavo, meni, da je so na ploščadi Maji najverjetneje izvajali verske obrede, povezane z menjavo letnih časov. »Obredi so verjetno vključevali procesije, ki so se po zgrajenih cestah povzpele na ploščad, v njenem središču pa so žrtvovali simbolične predmete, kakršne so sekire iz žada,« je dejal.
Majevska civilizacija se je začela nekje okoli 2500 let pred našim štetjem na območju Srednje Amerike in se razvijala do leta 1697, ko so španski konkvistadorji porazili poslednje majevsko mesto. Kljub temu da je bila majevska civilizacija visoko razvita in ena najdlje trajajočih civilizacij na svetu, je zaradi uničenja, ki so ga povzročili španski osvajalci, o njej znano razmeroma malo.
