Tiskane izdaje
22:03: Ukrajinski parlament je po dolgotrajnih pogajanjih aretiranim protestnikom ponudil amnestijo, toda le pod pogojem, da zapustijo večino poslopij, ki jih trenutno zasedajo. Opozicijske stranke ukrepa niso podprle.
18:26: Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton je pozvala k ustavitvi nasilja in ustrahovanja v Ukrajini, poroča agencija AFP.
16:03: Aktivisti radikalne protestniške skupine so danes zapustili poslopje ministrstva za kmetijstvo, ki so ga zasedli pred nekaj dnevi. To so storili šele po zahtevah drugih protivladnih protestnikov, ki so izrazili bojazen, da bi njihovo vztrajanje v poslopju ministrstva lahko ogrozilo današnjo parlamentarno razpravo o podelitvi amnestije aretiranim protestnikom.
Po navedbah ukrajinske televizijske postaje je medtem, ko je skupina zapuščala ministrstvo za kmetijstvo, prišlo tudi so manjših spopadov med protestniki.
15:52: Rusija bo počakala na oblikovanje nove ukrajinske vlade, preden bo sprostila drugi del iz 11 milijard evrov vrednega svežnja pomoči, namenjenega reševanju ukrajinskega gospodarstva.
Ruski predsednik Vladimir Putin je že včeraj zagotovil, da Rusija ne bo odstopila od sporazuma, tudi če oblast v Ukrajini prevzame zdajšnja opozicija, vladi pa je danes naročil, naj dogovor spoštuje. Kljub njegovim besedam je ruski gospodarski minister Alaksej Uljukajev po navedbah agencije AP dejal, da bo Moskva pri usklajevanju urnika in podrobnosti svežnja pomoči upoštevala spremembe v ukrajinski vladi. Tovrstni signali po pisanju agencije AFP kažejo na to, da bi Kremelj od pomoči Ukrajini lahko tudi odstopil.
15:30: Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je izrazil obžalovanje, ker zaradi pritiskov Rusije Kijev pred časom ni podpisal trgovinskega sporazuma z EU. »Pridružitveni sporazum z Ukrajino bi bil velika spodbuda za evroatlantsko varnost. Resnično obžalujem, da do njega ni prišlo,« je za časnik Figaro dejal Rasmussen.
Čeprav so se odnosi med zvezo Nato in Rusijo po njegovem mnenju izboljšali, med stranema še vedno ostajajo nesoglasja. »Jasno je, da je ruski odnos do širjenja zavezništva na vzhod odkriti sovražen,« je še povedal generalni sekretar Nata.
13:30: Arsenij Jacenjuk, voditelj opozicijske stranke Domovina, je za Kyiv Post pred glasovanjem v parlamentu razjasnil, da amnestija v vsakem primeru ne bo veljala za ljudi, ki so v zadnjih tednih zagrešili huda kazniva dejanja − med drugim umor, ugrabitev, mučenje ali napad na novinarja. »Morilci bodo kaznovani. Prav tako bodo kaznovani policisti, ki so napadli novinarje. In vsakdo, ki se je zatekel k ugrabitvi, napadu in mučenju,« je pojasnil.
Ponovil je še, da je zahteva vladajoče stranke − ki bo amnestijo podprla, če bodo protestniki umaknili barikade − povsem neupravičena.
12:07: Razmere v Ukrajini odmevajo tudi v nemškem parlamentu. Kanclerka Angela Merkel je pohvalila »pogum protestnikov«. »Borijo se za enake vrednote, ki vodijo Evropsko unijo, in zato jim je treba prisluhniti.« Po njenem mnenju je pritisk opozicije že obrodil sadove. »Z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, podpiramo prizadevanja za mirno rešitev konflikta, hkrati pa podpiramo upravičene zahteve opozicije.«
11:17: Prvi predsednik Ukrajine Leonid Kravčuk je danes v parlamentu posvaril, da se je država znašla na robu državljanske vojne. »V državi obstajajo vzporedne oblasti in na ulicah se je zgodila de facto vstaja. To je revolucija. Gre za dramatične razmere, na katere se moramo odzvati z največjo mero odgovornosti,« je povedal poslancem, ki so njegove besede pospremili z aplavzom. Pozval je k sestavi načrta, ki bo vodil k spravi. »Delati moramo na tem načrtu, korak za korakom, da umirimo napetosti,« je povedal.
***
Pred Ukrajino je danes še en odločilen dan. Potem, ko je včeraj odstopil premer Mikola Azarov in ko so poslanci razveljavili kontroverzne zakone o prepovedi protestov, bodo danes v vrhovni radi odločali o prihodnosti aretiranih protestnikov.
Predsednik Viktor Janukovič je po ponedeljkovih pogovorih z voditelji treh opozicijskih strank sporočil, da je naklonjen amnestiji za vse aretirane demonstrante, a pod pogojem, da protestniki umaknejo barikade z ulic Kijeva in drugih ukrajinskih mest in se umaknejo iz zavzetih vladnih poslopji. Opozicija kakršnimkoli pogojem nasprotuje in zahteva takojšno osvoboditev več sto protestnikov.
Ravno zaradi spora o pogojih za sprejetje zakona o amnestiji je ukrajinski parlament glasovanje prestavil na danes.
Razgreto ozračje v 45-milijonski državi, kjer zadnje dva meseca protestniki zahtevajo predčasne volitve, bo danes poskušala ohladiti tudi zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton, ki je že včeraj, dva dni prej kot načrtovano, pripotovala v Ukrajino. Kljub svarilom ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj se Zahod ne vmešava v ukrajinske notranje zadeve se bo danes sestala tako s predstavniki opozicije kot vlade.
Razmere v soseščini EU budno spremljajo tudi v Washingtonu. Ameriški podpredsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru s predsednikom Janukovičem pohvalil »napredek«, storjen včeraj, in ga pozval, naj nadaljuje s pogovori z opozicijo ter iskanjem kompromisa in mirne rešitve: »To vključuje tudi sprejetje zakona o amnestiji in novo vlado, ki bi prinesla politično enotnost, povrnila zaupanje ukrajinskemu ljudstvu in Ukrajino s krepitvijo demokratičnih institucij in sprejetjem reform, nujnih za gospodarsko rast, znova potisnila na pot proti Evropi«.
