Tiskane izdaje
Pet policistov se je postavilo v pravo bojno enoto, s hrbti drug proti drugemu so bili pripravljeni na akcijo. Niso stali sredi kakšnega kriznega žarišča, ampak jih je bilo na münchenski železniški postaji mogoče opaziti takoj ob izstopu iz vlaka, nekaj metrov dlje še eno skupino in še eno. Podobni prizori so ta konec tedna potekali na območnem letališču in v mestnem središču, ki je bilo med zasedanjem münchenske varnostne konference videti kakor zasedeno območje. Je letos bavarska prestolnica še bolj zastražena kot sicer?
Jasno je, da je treba največje svetovno srečanje vrhunskih politikov, varnostnih strokovnjakov in novinarjev o varnostnih vprašanjih sveta dobro zastražiti. Letos je na konferenco prišlo dvajset šefov držav in vlad, petdeset zunanjih in obrambnih ministrov, med njimi ameriški zunanji minister John Kerry in obrambni Chuck Hagel, seveda tudi nemška politična elita s predsednikom Joachimom Gauckom, zunanjim ministrom Frank-Walterjem Steinmeierjem, notranjim Thomasom de Maizièrom ter obrambno ministrico Ursulo von der Leyen.
Nastopil je voditelj ukrajinske opozicije Vitalij Kličko, prišel je ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov iranski kolega Mohamed Džavad Zarif pa staroste mednarodne politike Helmut Schmidt, Henry Kissinger in Valerie Giscard d'Estaing, poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. Ne manjka niti slovenski vrh s predsednico vlade Alenko Bratušek in obrambnim ministrom Romanom Jakičem.
Čeprav je daleč v Moskvi, je v Münchnu vseprisoten tudi nekdanji pogodbeni sodelavec ameriške vojaške obveščevalne službe, ki je skrivaj preslikal goro uničujočih podatkov in jih predal novinarjem. Edward Snowden zatrjuje, da ni vohun, vidi se v službi javnosti in mnogi mu pritrjujejo, nekateri ga celo predlagajo za Nobelovo nagrado za mir. Tudi zaradi njega letošnja münchenska varnostna konferenca poteka v znamenju tektonsko novih časov, ki jih prinašata informacijska in komunikacijska revolucija. Teroristi so še vedno nevarnost številnih držav, zdaj pa obveščevalna razkritja razkrivajo tudi zakulisne igre, ki so doslej ostajale prikrite. Stoletja so znali diplomati svojim in tujim javnostim po svoje prikrojiti resničnost, odslej je njihova naloga veliko težja.
Policija: Delati z glavo, ne z mišicami
V Münchnu so spet zaprli celotno četrt okrog hotela Bayerischer Hof, kjer poteka varnostna konferenca. Policija se je na varovanje zbranih državnikov pripravljala celotne štiri mesece, v pripravljenosti je več kot tri tisoč policistov in varnostnikov, odgovorni pa kljub temu zagotavljajo, da morajo največ delati z glavo, ne z mišicami. V luksuznem hotelu zbrani državniki jim pritrjujejo. Kako je sploh mogoče, da je pogodbeni sodelavec obveščevalne službe odkorakal z goro skrivnih podatkov, je jezno spraševal nemški notranji minister. Še kako je mogoče in bo najbrž tudi vse bolj.
Če hočete uničiti kakšno državo, izbrišite samo vse podatke o varčevalcih njenih bank, je dejal estonski predsednik, predstavnik države, ki je v digitalizaciji vsakdanjega in političnega življenja naredila velike korake, pred kratkim so imeli celo prvi elektronski posvet z voditelji digitalno prav tako naprednih sosednjih držav.
Na svidenje v neznani prihodnosti ...
Zdaj ko digitalna revolucija v višjo prestavo potiska vsakdanje življenje, se nam lahko vrti v glavi že ob sami misli na to, kaj nas čaka. Računalniški virusi za uničevanje nasprotnikovih jedrskih in drugih programov so že vsakdanjost, napovedovalci prihodnosti zdaj sanjajo o tridimenzionalnem tiskanju v vesolju, ki nam bo morda olajšalo spoznavanje, kaj se skriva v oddaljenih galaksijah. Ali pa bo ustvarilo morilska orožja za zemeljske spopade iz vesolja? Lahko smo prepričani, da vojaški načrtovalci najmogočnejših držav že preučujejo vse možnosti, samo počakajmo, da se javi še kakšen Edward Snowden. Morda tudi iz katere od bolj avtoritativnih držav, ki ponavadi dovoljujejo še manj vpogleda v svoje običajne in futuristične arzenale.
