Veselje v Istanbulu: parka Gezi menda ne bodo rušili

»Ni bila ulica tista, ki je pokazala strah, strah so pokazale oblasti,« pravi naš posebni poročevalec Boštjan Videmšek.

Objavljeno
04. junij 2013 11.27
TURKEY-POLITICS-DEMO
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si
Mo. B., Ma. Ja., Delo.si
Ankara − Na trgu Taksim in v središču Istanbula je izbruhnilo veliko slavje. Kot poroča naš novinar Boštjan Videmšek, se je med ljudmi namreč razširila vest, da oblasti ne bodo zrušile parka Gezi in ga nadomestile z nakupovalnim centom, kar je velika zmaga civilne družbe, in to praktično že po štirih dneh.

»Ni bila torej ulica tista, ki je pokazala strah, strah so pokazale oblasti,« še pravi naš posebni poročevalec in dodaja: »To je velika, pa čeprav simbolna zmaga svobodomiselne Turčije.«

Vladno opravičilo nasprotnikom preureditve parka

Že pred tem se je namestnik turškega premiera Bülent Arınç opravičil ranjenim okoljevarstvenikom, ki so prejšnji teden protestirali zaradi preureditve parka Gezi v še eno nakupovalno središče. Kot je povedal, je bil njihov protest, ki ga je po petih dneh nasilno prekinila policija, »upravičen in zakonit«. Povedal je, da je vlada razumela lekcijo: »Nimamo pravice in si ne moremo privoščiti, da bi ignorirali ljudstvo. Demokracija ne more obstajati brez opozicije«.

Po srečanju s predsednikom države Abdullahom Gülom je povedal, da bodo po opravičilu »odgovorni državljani danes prenehali« s protesti. Je pa poudaril, da opravičilo velja le za okoljevarstvene protestnike in ne tiste, ki so bili ranjeni v protivladnih demonstracijah. »Mislim, da se ne rabimo opravičevati tistim, ki so uničevali javno lastnino na ulicah in tistim, ki so državljanom hoteli odvzeti svobodo,« je še povedal.

Turški sindikati napovedali solidarnostno stavko

Pred tem je konfederacija sindikatov javnih uslužbence (KESK), ki združuje 11 sindikatov oziroma 240.000 delavcev, napovedala, da se bo danes in jutri v znak solidarnosti s protivladnimi protestniki pridružila stavki. »Državno nasilje proti množičnim protestom je nov dokaz o sovražnem odnosu vlade AKP do demokracije,« so zapisali v izjavi za javnost. Stavka bo po pričakovanjih najbolj prizadela turške šole in univerze ter druge javne ustanove.

Še druga smrtna žrtev protestov

Iz države, kjer so v petek izbruhnili protivladni protesti, medtem poročajo še o drugi žrtvi demonstracij. V kraju Antakya, nedaleč stran od meje s Sirijo, je med protivladnimi protesti neznanec v glavo ustrelil 22-letnega Abdulaha Comerta. Za prvo žrtev protestov, uperjenih proti vladi Recepa Tayyipa Erdoğana in vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP), velja 20-letni Mehmet Ayvalitas, ki ga je v istanbulskem okrožju Mayis do smrti povozil avto. Voznik je menda kljub pozivom, naj ustavi, zapeljal v množico protestnikov.

Po podatkih, ki jih po poročanju spletne strani Hurriyet navaja Turški sindikat zdravnikov (TTB), je bilo od petka samo v Istanbulu ranjenih skoraj 1500 ljudi, v Ankari je zdravniško pomoč doslej poiskalo 414 ranjenih, v Izmiru več kot 420. Kljub temu, da je tudi to noč na ulicah Istanbula in Ankare divjalo nasilje, je premier Erdoğan včeraj zapustil domovino, s pojasnilom, da se razmere umirjajo in da vsekakor ne gre za »turško pomlad«. »Ob vrnitvi z obiska bodo vse težave rešene,« je povedal.

Kmalu zatem, ko je premier zapustil državo, so na ulicah turških mest znova izbruhnili spopadi, ki so se ponekod zavlekli tudi v jutro. Na trgu Taksim se je znova zbralo več tisoč protestnikov, ki so vzklikali »Tayyip odstopi«, kmalu se je po ulicah začel širit solzivec. Prisilna sredstva je policija uporabila tudi v istanbulskem okrožju Beşiktaş, kjer ima svoje prostore premier. O več sto protestnikih, ki so ponoči zasedli ulice, poročajo tudi iz Ankare.

Politični analitik Ekrem Güzeldere je v pogovoru za Delo povedal, da bi povod za proteste, ki so se začeli pred dobrim tednom zaradi načrtov istanbulske oblasti, da bi na območju parka blizu trga Taksim, ene izmed zadnjih zelenih površin v hitro rastočem urbanem kolosu na Bosporju, zgradili trgovski center, lahko nepoučenemu opazovalcu zvenel kot ekološko, povsem lokalno vprašanje. A še zdaleč ni tako, je pojasnil Güzeldere: »To je splošnejši protest proti komercializaciji javnih površin in neoliberalni politiki vlade, ki ne upošteva ekoloških zadržkov. Ne le glede parka Gezi, ampak tudi glede tretjega mostu [čez Bospor], tretjega [istanbulskega] letališča, dveh načrtovanih jedrskih elektrarn, množične gradnje jezov ...«