Ameriški veto preprečil pot Palestini do sprejema v ZN
Varnostni svet ZN danes zaradi ameriškega veta ni podprl predloga alžirske resolucije za priporočilo Generalni skupščini ZN, naj obravnava prošnjo Palestine o sprejemu v ZN. Slovenija je z še 11 državami glasovala za predlog, veleposlanik Samuel Žbogar pa je izjavil, da Palestina izpolnjuje kriterije za članstvo v ZN.
V kratkem besedilu predloga alžirske resolucije je navedeno, da je Varnostni svet pregledal prošnjo Palestine za sprejem v ZN in Generalni skupščini priporoča, naj državo Palestino sprejme v članstvo.
Za resolucijo je glasovalo 12 članic Varnostnega sveta (Rusija, Francija, Alžirija, Slovenija, Sierra Leone, Malta, Mozambik, Ekvador, Gvajana, Japonska, Južna Koreja in Švica). Vzdržali sta se Velika Britanija in nekoliko presenetljivo Kitajska, ZDA, ki imajo kot stalna članica pravico veta, pa so glasovale proti.
Palestinci so zaradi dogajanja v Gazi letos spet zaprosili za sprejem države v ZN. Predsednik Generalne skupščine Dennis Francis je prošnjo posredoval Varnostnemu svetu, ki mora dati zeleno luč, preden se lahko glasuje v Generalni skupščini ZN.
Varnostni svet je opravil dva sestanka v okviru odbora za sprejem novih članic in ni prišel do soglasja, zato je Alžirija pripravila predlog resolucije, a ta danes ni dobil ustrezne podpore.
EU z dodatnimi sankcijami proti Iranu
Voditelji držav članic EU so v sredo na zasedanju v Bruslju podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu, potem ko je ta med koncem tedna izvedel prvi neposredni napad na ozemlje Izraela. Napovedali so sankcije na področju brezpilotnih letalnikov in raket. Pri tem so vse strani pozvali k zadržanosti.
»Evropska unija bo uvedla dodatne omejevalne ukrepe proti Iranu, predvsem v povezavi z brezpilotnimi letalniki in raketami,« je v sklepih, sprejetih v sredo, zapisal evropski svet.
Izrael je napad na Damask načrtoval dva meseca
Interni izraelski dokumenti, ki jih je pridobil New York Times, razkrivajo, da je bil atentat na najvišjega iranskega generala Mohammada Rezo Zahedija (znanega tudi kot Hassan Mahadawi) v Damasku načrtovan približno dva meseca. Napačno pa je ocenil moč iranskega odziva na napad.
NYT poroča, da je po mnenju ameriških in izraelskih uradnikov Izrael napačno ocenil moč iranskega odziva in pričakoval le manjše napade posrednikov ali samega Irana. Glede na dokumente, ki jih je pridobil NYT, je izraelski vojni kabinet teden dni prej – 22. marca – odobril operacijo za izvedbo napada na Damask. ZDA so bile o izraelskih načrtih obveščene le nekaj trenutkov prej.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je 3. aprila neposredno govoril z izraelskim obrambnim ministrom Joavom Galantom, so ameriški uradniki povedali za Times. Pritožil naj bi se, da je napad spravil ameriške čete v nevarnost in da jim pomanjkanje opozorila Izraela ni dalo časa za pripravo.
Kot je po prvem dnevu zasedanja pojasnil predsednik evropskega sveta Charles Michel, nameravajo sankcionirati podjetja, ki so pomembna za izdelavo dronov in raket. Več bo znanega po odločitvi sveta EU, je napovedal.
Zunanji ministri držav članic Unije bodo o tem predvidoma razpravljali prihodnji ponedeljek na zasedanju v Luxembourgu.
Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je pripravo predloga za razširitev sankcij proti Teheranu, ki trenutno veljajo zaradi dobav brezpilotnih letalnikov Rusiji, napovedal po torkovem neformalnem videokonferenčnem zasedanju ministrov za zunanje zadeve. Sankcije bi lahko veljale še za rakete in za dobavo orožja iranskim zaveznikom v regiji, je pojasnil Borrell.
Predsedniki vlad in držav EU, med njimi premier Robert Golob, so v sklepih ostro in nedvoumno obsodili sobotni iranski napad na izraelsko ozemlje, s katerim je Teheran odgovoril na domnevno izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku v Siriji.
Vloga Katarja v pogajanjih
Po tem, ko so pogajanja med Hamasom in Izraelom zastala, je Katar dejal, da ponovno ocenjuje svojo vlogo posrednika v pogajanjih, poroča Guardian. »Katar je v procesu ocene svoje vloge,« je v Dohi na tiskovni konferenci po poročanju AFP dejal premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani.
»Izkorišča in zlorablja se vloga Katarja,« je dejal in dodal, da je bil Katar žrtev nabiranja točk politikov, ki poskušajo voditi volilno kampanjo, s tem ko zaničujejo Katar. Ta je skupaj z ZDA in Egiptom sodeloval v pogovorih, katerih cilj je bil zagotoviti premirje v Gazi in izpustitev izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike v izraelskih zaporih. Premier je dejal, da bodo poskušali narediti vse za nadaljevanje pogajanj.
Umiritev in proti povečanju napetosti
Iran in njegove zaveznike v regiji so pozvali, naj ustavijo vse napade. Evropski svet »vse strani poziva k skrajni zadržanosti in naj se vzdržijo vsakršnih dejanj, ki bi lahko povečale napetosti v regiji«, so voditelji še zapisali v sklepih.
V razpravi so se po Michelovih besedah strinjali, da se je treba izogniti nadaljnji zaostritvi razmer v regiji. »Menimo, da moramo biti diplomatsko zelo aktivni in sodelovati z državami v regiji, saj se te zavedajo, da Iran ne predstavlja grožnje zgolj Izraelu, ampak stabilnosti celotne regije,« je povedal. Poudaril je, da je treba Iran osamiti.
Pri tem so v sklepih poudarili pomen sodelovanja z Libanonom, ki so mu zagotovili podporo v težkih okoliščinah, s katerimi se sooča doma, pa tudi zaradi regionalnih napetosti. EU ostaja odločena v podpori najbolj ranljivih prebivalcev Libanona, vključno s številnimi begunci, ki so se zatekli tja.
Vrh EU je spomnil tudi na marca sprejete sklepe o vojni v Gazi, kjer se nadaljujejo spopadi med palestinskim islamističnim gibanjem Hamas in Izraelom. Pozvali so k takojšnjemu premirju, izpustitvi vseh talcev ter hitri, varni in neovirani dobavi humanitarne pomoči Palestincem.
Dodatno orožje za ofenzivo na Rafo
Medtem ko se s sveta stopnjujejo pozivi k prekinitvi ognja, pa naj bi Izrael na obrobje Gaze namestil dodatno topništvo in oklepne transporterje, kar kaže na to, da se vojska pripravlja na dolgotrajno kopensko ofenzivo na Rafo, edino mesto relativne varnosti za najmanj 1,4 milijona razseljenih palestinskih civilistov, navaja Guardian.
Izraelske obrambne sile (IDF) so v torek potrdile, da so kupile 40.000 šotorov za pripravo na evakuacijo več sto tisoč razseljenih civilistov, ki so poiskali zatočišče v Rafi.
Nova operacija v šestmesečni vojni proti palestinski militantni skupini Hamas naj bi se najprej osredotočila na zavarovanje severne in osrednje Gaze, zlasti niza begunskih taborišč okoli mesta Deir al Balah, je zapisal izraelski dnevnik Ma'ariv.
To prihaja deset dni po tem, ko je Izrael umaknil večino svojih kopenskih sil iz Gaze, toda Palestinci na terenu so povedali, da so ta teden znova prisotne izraelske kopenske enote v severni Gazi, vključno z Beit Hanunom, kjer so tanki obkolili šolska poslopja, kamor so se zatekli razseljeni ljudje.
Borrell in Lenarčič pozvala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu
Ključno je, da se po sobotnem iranskem napadu na Izrael izognemo nadaljnjemu zaostrovanju na Bližnjem vzhodu, pa sta v sredo v skupni izjavi sporočila Josep Borrell in evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Pozvala sta tudi k prekinitvi ognja v Gazi, kjer pa je Izrael ponoči nadaljeval napade.
»Bistveno je, da se izognemo nadaljnjemu zaostrovanju na Bližnjem vzhodu, zlasti po iranskih napadih na Izrael,« sta zapisala Borrell in Lenarčič. Ponovno sta pozvala k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in neomejenemu povečanju dotoka humanitarne pomoči v enklavo zaradi tamkajšnjih katastrofalnih razmer. Po njunih besedah je evropska komisija seznanjena z zavezami Izraela glede odprtja novih vstopnih točk za prihod pomoči, vključno s pristaniščem Ašdod in prehodom Erez na severu enklave, ter povečanja pritoka pomoči iz Jordanije.
Poudarila sta, da nezadostne količine pomoči za prebivalce Gaze pomenijo »smrtno obsodbo«. »Pomoči ne primanjkuje, saj je je na meji s sosednjimi državami veliko,« sta zapisala in izpostavila obveznost Izraela po mednarodnem pravu, da Palestincem zagotovi osnovne dobrine.
Tudi Kitajska in Indonezija pozvali k prekinitvi ognja
Zunanja ministra Kitajske in Indonezije sta po četrtkovem srečanju v Džakarti pozvala k takojšnji in trajni prekinitvi ognja v Gazi in obsodila humanitarne stroške trajajoče vojne, v kateri je umrlo več deset tisoč Palestincev. Po poročanju tiskovne agencije Associated Press (AP) je indonezijski minister za zunanje zadeve Retno Marsudi novinarjem dejal, da imata državi enak pogled na pomen prekinitve ognja in reševanja palestinskega problema z rešitvijo dveh držav. Dodal je, da bosta Kitajska in Indonezija »v celoti podprli članstvo Palestine v ZN«, piše Guardian.
Palestinci od Fife zahtevajo izključitev Izraela
Nogometna zveza Palestine (PFA) je Mednarodno nogometno zvezo (Fifa) pozvala, naj Izrael izključi iz mednarodnih tekmovanj zaradi kršenja človekovih pravic in humanitarnega prava na območju Gaze ter kršenja pravil Fife, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
PFA je opozorila na diskriminacijo in rasizem v izraelskih ligah in da izraelska zveza (IFA) krši statute pri vključevanju nogometnih ekip, ki so na ozemlju Palestine, v svojo ligo.
Pri tem so opozorili na četrti člen statuta, ki striktno prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo proti drugi državi ali skupini ljudi in pravi, da se vsaka taka kršitev kaznuje s »suspenzom ali izključitvijo«. K temu dodajajo tudi navijače. Izpostavili so jeruzalemski klub Beitar, kjer so žaljivke na račun arabskih nogometašev del vsakdana navijačev.
