Ameriški pristajalnik bo ugasnil, japonski se je pa zbudil
Na površju Lune je te dni pestro. Pred dnevi je tam srečno-nesrečno pristal ameriški pristajalnik Odisej (Odysseus) tipa Nova-C, že januarja pa prav tako srečno-nesrečno japonski Slim. Oba sta se namreč zvrnila ob pristanku in sta zato slabše delovala.
Iz ameriškega podjetja Intuitive Machines, ki je izdelalo Odiseja, so sporočili, da bodo predvidoma danes po petih dneh od pristanka izgubili stik s svojim plovilom, predvideno je bilo, da bo deloval sedem do deset dni. Japonski Slim pa je medtem že preživel lunarno noč, ko se temperature spustijo globoko pod ničlo, in se je svojim človeškim sodelavcem na Zemlji znova oglasil.
Človeška napaka
Pri podjetju Intuitive Machines so pojasnili, da se je pri pristajanju Odiseja na Luni zgodila človeška napaka, ki je vodila v odpoved laserskih merilnikov razdalje. Predstavniki podjetja so pojasnili, da se je to zgodilo, ker so se odpovedali poskusnemu proženju laserskega sistema pred izstrelitvijo, da bi prihranili čas in denar. »Lahko bi ga preizkusili in ga dejansko zagnali, a testi so bili zamudni in dragi,« je za Reuters povedal Mike Hansen, vodja navigacijskih sistemov v podjetju. V podjetju so razkrili, da laserski merilniki razdalje, ki so bili zasnovani za odčitavanje višine pri avtonomnem sistemu pristajanja, niso delovali, ker inženirji niso odprli varnostnega stikala laserjev pred izstrelitvijo 15. februarja. Varnostno stikalo, podobno varnostnemu stikalu za strelno orožje, je mogoče onemogočiti le ročno. Napaka z merilnikom razdalje, ki so jo odkrili le nekaj ur pred končnim spustom, je prisilila kontrolorje leta, da so improvizirali in se izognili popolno katastrofo. Ta improvizacija je verjetno vodila k pristanku na bok, hkrati s tem, da je bila hitrost spuščanja prevelika. Pristajalnik je namreč ob pristanku padel in obležal vodoravno, naslonjen na večjo skalo. Dodati je treba, da ni jasno, ali bi bil pristanek bolj uspešen, če bi laserski merilniki razdalje delovali kot predvideno.
Ker se je pristajalnik prevrnil, črpanje energije prek solarnih panelov ni bilo optimalno, poleg tega sta dve komunikacijski anteni usmerjeni proti tlom, kar onemogoča dobro komunikacijo. Zdaj pač nabirajo, kar se da. Pristajalnik zbira podatke, ki jih nato pošilja na Zemljo, a komunikacija bo menda prekinjena danes. Novo-C je podjetju, ki so mu zaradi dogajanja v ponedeljek padle cene delnic, pomagala zgraditi Nasa, ki je imela tudi kopico znanstvenih instrumentov na pristajalniku. Nasa je podjetju namenila okoli 110 milijonov evrov v okviru programa komercialnih lunarnih plovil.
Ne glede na vse bo Odisej v zgodovino zapisan kot prvi zasebni pristajalnik, ki je pristal na Luni, in prvi ameriški pristajalnik, ki je pristal po eri apollov, ki se je sklenila leta 1972.
Slim je poslal signal
Slim pa bo v zgodovino zapisan kot prvi japonski pristajalnik, ki je pristal na Luni in s tem državo uvrstil na kratek seznam držav s tem dosežkom – na Luni so do zdaj pristale le ZDA, Sovjetska zveza/Rusija, Kitajska, Indija in Japonska.
Slim se je sredi januarja tudi nesrečno prekucnil ob pristanku in zato paneli niso črpali energije, vendar so jih sončni žarki ob kroženju Lune vendarle dosegli. Nato je nastopila 14-dnevna noč, pri čemer so menili, da je odprave konec, saj plovilo ni bilo ustrezno opremljeno za ostre pogoje. Vendar pa je včeraj Slim odgovoril na poslani signal z Zemlje. »Slimu je uspelo preživeti noč in pri tem ohraniti komunikacijske funkcije,« so poudarili pri Jaxi. Zdaj bodo poskušali nabrati še kakšen znanstveni podatek več.
