Kako je poskakoval pristajalnik Philae
Znanstveniki so v reanalizi podatkov odkrili mesto drugega dotika evropskega pristajalnika na kometu.
Odpri galerijo
Ob poskakovanju je pristajalnik razkril prvobitni led in to, da je površje zelo mehko. FOTO: ESA/Rosetta/Philae/CIVA/AFP
»Philae nam je pustil še eno skrivnost, da jo razrešimo,« je povedal Laurence O'Rourke, znanstvenik pri Evropski vesoljski agenciji, ki je bil odločen, da najde drugo točko dotika pristajalnika na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko.
»Še posebej pomembno jo je bilo najti, ker so senzorji kazali, da se je Philae vsaj nekoliko zarinil v površje in pri tem razkril primitivni več milijard led star vodni led.« Pristajalnik v odpravi Rosetta je na kometu pristal 12. novembra 2014, a ker se ni uspel dobro zasidrati, je poskočil, se zadel v rob pečine in na koncu pristal v senčnem kotu Abydos, ki ga je matična sonda Rosetta našla še 22 mesecev kasneje, ko je bila tudi njena odprava v sklepnem delu.
Ekipa znanstvenikov je prečesala podatke in našla »manjkajoče« mesto pristanka, kjer je pristajalnik pustil odtis v milijarde let star vodni let in razkril, da je bil ta del kometa mehkejši kot pena na kapučinu, so sporočili iz Ese.
Pristanek na štiri kilometre širokem kometu je bil velikanski dosežek znanosti in tehnologije, a ni bil stoodstotno uspešen, saj se harpune 100-kilogramskega pristajalnika niso pravilno zataknile. Philae se je odbijal in okoli dve ure letel nad površjem, saj je gravitacija na kometu okoli 50.000-krat šibkejša od Zemljine.
Nesrečno je na koncu pristal v senčnem območju, zato se njegove baterije prek solarnih panelov niso mogle polniti in tako je robotski laboratorij podatke zbiral le nekaj dni, a že nekaj malega podatkov je razveselilo znanstvenike z novimi spoznanji o prvobitnem kamnu, nastalem v samem začetku osončja.
Potem ko je ekipa že odkrila prvo in zadnje mesto pristanka, so zdaj razkrili še drugega. V študiji, objavljeni v reviji Nature, so pojasnili, da je Philaejev drugi dotik le 30 metrov od zadnjega kraja. O'Rourkova ekipa je iz podatkov razbrala, da je bil pristajalnik tam dve minuti in se tam vsaj štirikrat narahlo premaknil.
»Oblika skal, kamor je trčil Philae, me spominjajo na lobanjo, če jih pogledaš od zgoraj, zato smo območje poimenovali pečina lobanje. Desno 'oko' na lobanji je naredil Philae, ko je stisnil prah med skalami,« je povedal raziskovalec.
A še bolj kot oblika, je seveda zanimiva vsebina. Pri stiku se je razkril svetleč material, za katerega znanstveniki menijo, da je vodni led, kar je potrdilo tudi opazovanje z instrumenti matične sonde. Sveže odkrit del je bil precej drugačen od preostalega površja kometa, ki nosi vse posledice dolgega potovanja po ostrem vesoljskem prostoru, zato se je na kasnejših posnetkih Rosette tudi jasno videl. »Bil je kot lučka, ki sveti v temi,« je dodal prvi avtor študije.
Pristajalnik je na površju pustil 25-centimetrsko vdrtino, ki odkriva, za kako mehak material gre. Izračunali so, da je tako puhast kot pena na kapučinu ali milnica peneče kopeli.
Kamnina na tem območju je bila kar 75-odstotno porozna, kar sovpada s prejšnjimi ugotovitvami, da gre za zelo porozen komet. Poznavanje trdnosti kometa je pomembno tudi za načrtovanje prihodnjih odprav na komete, ki bodo pristajale na površju, so še pojasnili pri Esi.
Odprava se je sklenila septembra 2016, ko je Rosetta, ki ji je zmanjkalo goriva, načrtovano strmoglavila na površje kometa.
»Še posebej pomembno jo je bilo najti, ker so senzorji kazali, da se je Philae vsaj nekoliko zarinil v površje in pri tem razkril primitivni več milijard led star vodni led.« Pristajalnik v odpravi Rosetta je na kometu pristal 12. novembra 2014, a ker se ni uspel dobro zasidrati, je poskočil, se zadel v rob pečine in na koncu pristal v senčnem kotu Abydos, ki ga je matična sonda Rosetta našla še 22 mesecev kasneje, ko je bila tudi njena odprava v sklepnem delu.
Ekipa znanstvenikov je prečesala podatke in našla »manjkajoče« mesto pristanka, kjer je pristajalnik pustil odtis v milijarde let star vodni let in razkril, da je bil ta del kometa mehkejši kot pena na kapučinu, so sporočili iz Ese.
Pristanek na štiri kilometre širokem kometu je bil velikanski dosežek znanosti in tehnologije, a ni bil stoodstotno uspešen, saj se harpune 100-kilogramskega pristajalnika niso pravilno zataknile. Philae se je odbijal in okoli dve ure letel nad površjem, saj je gravitacija na kometu okoli 50.000-krat šibkejša od Zemljine.
Nesrečno je na koncu pristal v senčnem območju, zato se njegove baterije prek solarnih panelov niso mogle polniti in tako je robotski laboratorij podatke zbiral le nekaj dni, a že nekaj malega podatkov je razveselilo znanstvenike z novimi spoznanji o prvobitnem kamnu, nastalem v samem začetku osončja.
Potem ko je ekipa že odkrila prvo in zadnje mesto pristanka, so zdaj razkrili še drugega. V študiji, objavljeni v reviji Nature, so pojasnili, da je Philaejev drugi dotik le 30 metrov od zadnjega kraja. O'Rourkova ekipa je iz podatkov razbrala, da je bil pristajalnik tam dve minuti in se tam vsaj štirikrat narahlo premaknil.
»Oblika skal, kamor je trčil Philae, me spominjajo na lobanjo, če jih pogledaš od zgoraj, zato smo območje poimenovali pečina lobanje. Desno 'oko' na lobanji je naredil Philae, ko je stisnil prah med skalami,« je povedal raziskovalec.
A še bolj kot oblika, je seveda zanimiva vsebina. Pri stiku se je razkril svetleč material, za katerega znanstveniki menijo, da je vodni led, kar je potrdilo tudi opazovanje z instrumenti matične sonde. Sveže odkrit del je bil precej drugačen od preostalega površja kometa, ki nosi vse posledice dolgega potovanja po ostrem vesoljskem prostoru, zato se je na kasnejših posnetkih Rosette tudi jasno videl. »Bil je kot lučka, ki sveti v temi,« je dodal prvi avtor študije.
Pristajalnik je na površju pustil 25-centimetrsko vdrtino, ki odkriva, za kako mehak material gre. Izračunali so, da je tako puhast kot pena na kapučinu ali milnica peneče kopeli.
Kamnina na tem območju je bila kar 75-odstotno porozna, kar sovpada s prejšnjimi ugotovitvami, da gre za zelo porozen komet. Poznavanje trdnosti kometa je pomembno tudi za načrtovanje prihodnjih odprav na komete, ki bodo pristajale na površju, so še pojasnili pri Esi.
Odprava se je sklenila septembra 2016, ko je Rosetta, ki ji je zmanjkalo goriva, načrtovano strmoglavila na površje kometa.
