Lignji, ki letijo v vesolje

Lignji potujejo v vesolje

Prav danes (najbrž ne bi bilo treba posebej povedati, da samo, če bodo vremenske in druge običajne okoliščine sodelovale) bo proti mednarodni vesoljski postaji poletela Spacexova tovorna kapsula dragon s svežimi zalogami za astronavte. Med običajnimi jabolki, čebulo, limonami in malo manj običajnimi avokadi so tudi majceni lignji, vendar ne za prehrano, pač pa kot proučevanci v znanstvenem eksperimentu, s katerim bodo astronavti ugotavljali, kako v mikrotežnosti deluje simbioza med mikroorganizmi in njihovimi gostitelji, v tem primeru lignji.

Mikroorganizmi imajo namreč pomembno vlogo pri razvoju živalskega tkiva, prav tako so ključni za ohranjanje človekovega zdravja. Raziskovalci bodo spremljali, ali bivanje v vesoljskem prostoru vpliva na simbiotski odnos med organizmi in morda pomeni nevarnost za zdravje astronavtov pri daljših potovanjih. Eksperiment bi lahko pripomogel k boljšemu razumevanju zapletenega odnosa med živalmi in koristnimi mikroorganizmi, znanje pa bi bilo lahko uporabno tudi pri medicini na Zemlji.

Kako so izginjali ljudje

Pred okoli 40.000 leti je velik del vzhodne Azije naseljevala prva skupina modernega človeka, a je ob koncu zadnje ledene dobe izginila, pred 19.000 leti pa se je pojavila drugačna vrsta. Raziskovalci kitajske akademije za znanost so se lotili proučevanja razlogov za izginotje. Vrsto so razbrali iz DNK čeljustnice moškega, ki so jo našli v jami Tianyuan v bližini Pekinga. Podoben DNK so izluščili tudi iz ženske lobanje, najdene v Mongoliji, stara je okoli 34.000 let. Nato fosilni ostanki teh ljudi na območju od Mongolije do vzhodne Rusije izginejo.

Pojavita pa se orodje in lončevina, ki izvirata iz obdobja izpred 12.000 let in sta drugačna od prejšnjih najdb, in arheologi se niso mogli zediniti, ali gre za ostanke migrantov ali potomcev prve skupine. Raziskovalci so iz delcev človeških ostankov razbrali, da so ti ljudje živeli v obdobju pred 34.000 do 3400 leti, DNK najstarejšega fosila pa je bil podoben DNK moške čeljusti iz jame Tianyuan. Oba se ujemala tudi z DNK ženske lobanje iz Mongolije, so pojasnili v reviji Science. Potem je s koncem ledene dobe genetska sled teh ljudi izginila, pojavila pa se je nova skupina, ki je po DNK podobna današnjim prebivalcem.

Smet preluknjala vesoljsko postajo

Delec je trčil in naredil majhno luknjico v robotsko roko Canadarm2 na mednarodni vesoljski postaji. Na roki, ki je v uporabi od leta 2001, so poškodbo opazili med rutinskim pregledom 12. maja, je sporočila kanadska vesoljska agencija. Del je še vedno uporaben, a to kaže na vse večji problem vesoljskih smeti. Poleg ostankov uničenih satelitov, torej delcev, ki jih je ustvaril človek, so v orbitah še naravni delci mikrometeoritov.



Kljub temu da je na milijone delcev zelo majhnih, v orbitah dosegajo velike hitrosti, kar je dovolj za poškodbe ob trčenju. Večje vesoljske smeti sicer redno nadzorujejo, če opazijo kakšen »nevaren« kos, postajo tudi premaknejo za nekaj centimetrov. Pri tej nesreči je zanimivo, da je delec trčil ravno v robotsko roko, ki ima premer le 35 centimetrov, dolga pa je skoraj 18 metrov.

Človek bi lahko živel največ 150 let

V študiji, nedavno objavljeni v reviji Nature Communications, so z analizo zdravstvenih podatkov na tisoče prostovoljcev iz ZDA, Velike Britanije in Rusije proučevali indikatorje staranja. Ekipa pod vodstvom Timothyja Pyrkova iz singapurskega podjetja Gero je ugotovila, da človekova odpornost – sposobnost okrevanja po boleznih in drugih stresnih dogodkih – doseže kritično stopnjo, in sicer v starosti od 120 do 150 let. To pomeni, da človek, tak kakršen je danes, dlje kot 150 let ne more živeti.



Povsem pričakovano so raziskovalci ugotovili, da se telo z naraščanjem starosti počasneje odziva in potrebuje dlje časa, da se vzpostavi normalno stanje. Pri 40 letih organizem za popolno okrevanje po bolezni potrebuje okoli dva tedna, pri 90 pa tudi več kot osem tednov, navajajo raziskovalci. Nato pa organizem, ko preseže kritično točko, to sposobnost okrevanja izgubi. Najdlje je do zdaj živela Francozinja Jeanne Calment, ki je umrla pri starosti 122 let in 164 dni.