Sovjetski sondi in strašna luna
V rubriki Kje so naše ladje se tokrat spominjamo ruskih sond Fobos 1 in 2, ki sta potovali proti Marsovi luni.
Odpri galerijo
Fobos FOTO: Nasa
Mars ima dve lunici nepravilnih oblik, Fobos in Deimos – v prevodu strah in groza. Proti večji, Fobosu, sta konec 80. let odpotovali skoraj identični sovjetski sondi Fobos 1 in Fobos 2, vendar odpravi nista imeli srečnega konca. Je pa Fobos 2 vseeno posredoval za takratni čas izjemno dobre posnetke male Marsove lune.
Skoraj identični sondi sta imeli nalogo preučevati medplanetarno okolico, opazovati Sonce in Mars ter Fobos. Opremljeni sta bili s po štirimi okroglimi rezervoarji hidrazina in 28 potisniki, višino in smer pa je določal kontrolni sistem s senzorji za pozicijo Sonca in drugih zvezd. Pri programu je poleg Rusov sodelovalo še več drugih držav, od Švedske, Švice, Avstrije, Francije do Zahodne Nemčije, ZDA pa so za komunikacijo s sondami ponudile mrežo radijskih teleskopov.
Fobos 1 je poletel 7. julija 1988 z raketo proton K, a do Marsa ni prispel. Konec avgusta so iz nadzornega centra sondi poslali programska navodila, ki jim je v kodi manjkal vezaj, zato je izklopila potisnike in se obrnila stran od Sonca, tako da je baterijam zmanjkalo energije. Vnel se je politični prepir med Moskvo, kjer so vodili odpravo, in Jevpatorijo na Krimu, kjer je bil nadzorni center. Na Jevpatoriji so sicer imeli opremo za preverjanje programskih navodil, a je bila v okvari. Da ne bi demoralizirali ekipe Fobosa 2, so vodilni odložili kazni za operaterje, saj je bila nervoza na vrhuncu.
Fobosu 2 je šlo bolje in je uspešno zbiral podatke o Soncu, Marsu in mali luni. 20. januarja 1989 se je utiril v Marsovo orbito in od tam poslal 37 fotografij Fobosa. A tik pred finalom, ko bi morala biti sonda okoli 50 metrov nad površjem lunice in bi morala sprostiti dva pristajalnika – mobilnega skakača in stacionarno platformo, so izgubili stik. Skakač je bil opremljen z nogami na vzmeti, s katerimi bi opravil okoli deset skokov po 20 metrov po površju. Od 27. marca 1989 se sonda ni več oglasila, dokončno so jo razglasili za izgubljeno 15. aprila 1989. Vzrok za napako je bila okvara računalnika.
Fobos se očitno ne pusti kar tako osvojiti. Naslednja ruska odprava Fobos-Grunt, namenjena k »strašni« lunici, se je prav tako nesrečno končala. V odpravi so želeli z lune pobrati nekaj vzorcev in jih prinesti na Zemljo, a je bilo že vsega konec, ko se je šele začelo, to je bilo 9. novembra 2011. Odpovedala je namreč raketa in sonda je ostala v obriti in nato padla januarja 2012 v Tihi ocean.
Podobno povratno odpravo zdaj načrtujejo Japonci. Jaxa namerava k Fobosu leta 2024 poslati MMX. Sonda se bo po načrtu utirila v obrito okoli planeta, nato pobrala nekaj vzorcev in jih prinesla leta 2029 na Zemljo.
Skoraj identični sondi sta imeli nalogo preučevati medplanetarno okolico, opazovati Sonce in Mars ter Fobos. Opremljeni sta bili s po štirimi okroglimi rezervoarji hidrazina in 28 potisniki, višino in smer pa je določal kontrolni sistem s senzorji za pozicijo Sonca in drugih zvezd. Pri programu je poleg Rusov sodelovalo še več drugih držav, od Švedske, Švice, Avstrije, Francije do Zahodne Nemčije, ZDA pa so za komunikacijo s sondami ponudile mrežo radijskih teleskopov.
Fobos 1 je poletel 7. julija 1988 z raketo proton K, a do Marsa ni prispel. Konec avgusta so iz nadzornega centra sondi poslali programska navodila, ki jim je v kodi manjkal vezaj, zato je izklopila potisnike in se obrnila stran od Sonca, tako da je baterijam zmanjkalo energije. Vnel se je politični prepir med Moskvo, kjer so vodili odpravo, in Jevpatorijo na Krimu, kjer je bil nadzorni center. Na Jevpatoriji so sicer imeli opremo za preverjanje programskih navodil, a je bila v okvari. Da ne bi demoralizirali ekipe Fobosa 2, so vodilni odložili kazni za operaterje, saj je bila nervoza na vrhuncu.
Fobosu 2 je šlo bolje in je uspešno zbiral podatke o Soncu, Marsu in mali luni. 20. januarja 1989 se je utiril v Marsovo orbito in od tam poslal 37 fotografij Fobosa. A tik pred finalom, ko bi morala biti sonda okoli 50 metrov nad površjem lunice in bi morala sprostiti dva pristajalnika – mobilnega skakača in stacionarno platformo, so izgubili stik. Skakač je bil opremljen z nogami na vzmeti, s katerimi bi opravil okoli deset skokov po 20 metrov po površju. Od 27. marca 1989 se sonda ni več oglasila, dokončno so jo razglasili za izgubljeno 15. aprila 1989. Vzrok za napako je bila okvara računalnika.
Fobos se očitno ne pusti kar tako osvojiti. Naslednja ruska odprava Fobos-Grunt, namenjena k »strašni« lunici, se je prav tako nesrečno končala. V odpravi so želeli z lune pobrati nekaj vzorcev in jih prinesti na Zemljo, a je bilo že vsega konec, ko se je šele začelo, to je bilo 9. novembra 2011. Odpovedala je namreč raketa in sonda je ostala v obriti in nato padla januarja 2012 v Tihi ocean.
Podobno povratno odpravo zdaj načrtujejo Japonci. Jaxa namerava k Fobosu leta 2024 poslati MMX. Sonda se bo po načrtu utirila v obrito okoli planeta, nato pobrala nekaj vzorcev in jih prinesla leta 2029 na Zemljo.
