Prvi rover na Marsu
Sojourner je bil predviden za sedemdnevno potovanje, a je kar 83 dni raziskoval svojo okolico. V tem času je prevozil 100 metrov.
Odpri galerijo
Sojourner FOTO: Nasa/JPL
Po Upanju Združenih arabskih emiratov in kitajskem Tianwenu 1 bo proti Marsu, predvidoma danes, odpotoval še ameriški šestkolesnik Perseverance. Prvi rover na Marsu je bil prav tako Nasin. Tudi Sojourner je imel šest kolesc, a je tehtal več kot tono manj kot najnovejši vozeči laboratorij, saj je imel le dobrih 11 kilogramov.
Robotek si je karto za polet rezerviral na odpravi Mars Pathfinder, ki so jo izstrelili 4. decembra 1996. Sedem mesecev kasneje se je pristajalnik uspešno dotaknil rdečih tal, dan kasneje je odprl vratca in vozeče vozilce je zapeljalo po območju Ares Vallis, posutem z različnimi kamni in tudi prodniki, za katere domnevajo, da so jih tja pred milijardami let prinesle poplavne vode.
Nasa je z odpravo skušala dokazati, da je tudi z manj denarja – celotna odprava je stala 265 milijonov dolarjev – mogoče doseči veliko. V treh mesecih delovanja je odprava na Zemljo postala več kot 287megabajtov podatkov, od tega 16.000 posnetkov, ki jih je naredil pristajalnik, 550 fotografij, pod katere je bil podpisan rover, in okoli 8,5 milijona meritev temperature, tlaka in hitrosti vetra.
Odpravo Mars Pathfinder, ki je bila sestavljena iz landerja, poimenovanega po Carlu Saganu, in roverčka, ki je dobil ime po borcu za človekove pravice Sojournerju Truthu, je pri spustu najprej upočasnilo padalo, ob trku pa so plovili zaščitile velikanske zračne blazine. Zadnjič se je odprava z Marsa oglasila 27. septembra 1997.
Sojourner je bil predviden za sedemdnevno potovanje, a je kar 83 dni raziskoval svojo okolico. Opremljen je bil s solarnimi paneli in nepolnilno baterijo. Ko so se izpraznile, je lahko roverček deloval le še podnevi. Skupno je sicer prevozil sto metrov, a se je od landerja redko oddaljil več kot deset metrov.
Poleg spektrometrov je bil opremljen s tremi kamerami. Analiziral je 16 mest v svoji okolici. Že analiza prvega kamna je potrdila, da je bil Mars nekoč vulkansko aktivno območje, saj je bil kamen precej podoben zemeljski magmatski kamnini andezitu. Pri drugem kamnu pa je analiza pokazala, da ga je tja najverjetneje prinesla voda.
Robotek si je karto za polet rezerviral na odpravi Mars Pathfinder, ki so jo izstrelili 4. decembra 1996. Sedem mesecev kasneje se je pristajalnik uspešno dotaknil rdečih tal, dan kasneje je odprl vratca in vozeče vozilce je zapeljalo po območju Ares Vallis, posutem z različnimi kamni in tudi prodniki, za katere domnevajo, da so jih tja pred milijardami let prinesle poplavne vode.
Izstrelitev: 4. decembra 1996
Konec odprave: 27. septembra 1997
Velikost: 65 x 48 x 30 cm
Masa: 11,5 kg
Napajanje: sončni paneli in baterija
Prevožena razdalja: 100 m
Število posnetih fotografij: 550
Stroški odprave: 265 milijonov dolarjev
Konec odprave: 27. septembra 1997
Velikost: 65 x 48 x 30 cm
Masa: 11,5 kg
Napajanje: sončni paneli in baterija
Prevožena razdalja: 100 m
Število posnetih fotografij: 550
Stroški odprave: 265 milijonov dolarjev
Nasa je z odpravo skušala dokazati, da je tudi z manj denarja – celotna odprava je stala 265 milijonov dolarjev – mogoče doseči veliko. V treh mesecih delovanja je odprava na Zemljo postala več kot 287megabajtov podatkov, od tega 16.000 posnetkov, ki jih je naredil pristajalnik, 550 fotografij, pod katere je bil podpisan rover, in okoli 8,5 milijona meritev temperature, tlaka in hitrosti vetra.
Odpravo Mars Pathfinder, ki je bila sestavljena iz landerja, poimenovanega po Carlu Saganu, in roverčka, ki je dobil ime po borcu za človekove pravice Sojournerju Truthu, je pri spustu najprej upočasnilo padalo, ob trku pa so plovili zaščitile velikanske zračne blazine. Zadnjič se je odprava z Marsa oglasila 27. septembra 1997.
Sojourner je bil predviden za sedemdnevno potovanje, a je kar 83 dni raziskoval svojo okolico. Opremljen je bil s solarnimi paneli in nepolnilno baterijo. Ko so se izpraznile, je lahko roverček deloval le še podnevi. Skupno je sicer prevozil sto metrov, a se je od landerja redko oddaljil več kot deset metrov.
Poleg spektrometrov je bil opremljen s tremi kamerami. Analiziral je 16 mest v svoji okolici. Že analiza prvega kamna je potrdila, da je bil Mars nekoč vulkansko aktivno območje, saj je bil kamen precej podoben zemeljski magmatski kamnini andezitu. Pri drugem kamnu pa je analiza pokazala, da ga je tja najverjetneje prinesla voda.
