V francoskih šolah popolna prepoved uporabe mobilnih naprav
»To je vsekakor velika omejitev, o njeni smiselnosti pa se vzbuja dvom. Del vzgoje in učenja je tudi učenje o pravilni in varni rabi interneta, računalnikov in pametnih naprav. S tem, ko te naprave izločimo iz šole, tudi onemogočimo, da bi se v šolskem okolju spoprijeli z izzivi, ki jih prinašajo,« meni Marko Puschner s točke Safe.si.
Odpri galerijo
Se strinjate s takšno popolno prepovedjo? FOTO: Shutterstock
Za učence francoskih osnovnih šol bodo po odločitvi poslancev pametne naprave – od mobilnih telefonov, tablic do pametnih ur, prek katerih je mogoče dostopati do svetovnega spleta – od septembra popolnoma prepovedane. Tako imenovani »detoks« zakon, ker so mlajše generacije vse bolj odvisne od zaslonov, je že v kampanji napovedoval francoski predsednik Emmanuel Macron, veljal pa bo za vse učence do 15 let. Po ocenah francoskih politikov ima mobilno napravo kar 90 odstotkov otrok, starih od 12 do 17 let.
Telefonov in drugih naprav že do zdaj po zakonu iz leta 2010 niso smeli uporabljati med poukom, nova strožja zakonodaja pa jih prepoveduje še med odmori, prav tako na šolskem igrišču in povsod drugje v območju šole. So pa pametne naprave dovoljene v okviru pedagoških dejavnosti, uporabljajo jih lahko tudi invalidni otroci. Opozicija je zakonu nasprotovala, češ da ne bo ničesar spremenil, ker ne uvaja glob za kršitve. Prav tako kritiki menijo, da bodo iznajdljivi otroci že našli pot, kako v šole spraviti prepovedane naprave.
»Uporaba pametnih naprav za dostop v šolah je problematična, predvsem kadar se uporabljajo za namene zabave in medsebojne komunikacije med vrstniki, ki ni povezana s šolskim delom. Iz tega vidika je takšna prepoved vsekakor pozitivna. So pa pametne naprave danes sestavni del življenja in tudi predstavljajo pripomoček oziroma orodje, ki se ga prav tako moramo naučiti uporabljati na pravilen način. Popolna prepoved tako onemogoča učenje uporabe teh naprav, kar bi moralo biti sestavni del učnega procesa,« je za Delo komentiral Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si fakultete za družbene vede.
Pri nas je ureditev glede uporabe pametnih naprav prepuščena šolam, ponekod velja popolna prepoved, spet drugje le med poukom.
»Popolna prepoved, kakršno je uveljavila Francija, ni produktivna,« je na vprašanje, ali bi morala tudi Slovenija v to smer, odgovoril Puschner. »Bolj pomembno je, da se jasno določijo pravila uporabe mobilnih telefonov v šolah in da se ta pravila spoštujejo, česar se morajo zavedati tudi starši. Pomembno je, da se proces učenja varne rabe interneta in pametnih naprav vključen v učni proces v celotnem obdobju šolanja.«
Mobilne naprave so sestavni del naših življenj. Mladim predstavljajo sredstvo za komunikacijo, iskanje informacij, zabavo in tudi za lastno izražanje. Pomagajo jim lahko pri opravilih za šolo. »Slabo pri tem je, da so postale moteč dejavnik, saj s stalnim opozarjanjem na nova sporočila motijo koncentracijo posameznika. Prav tako se nanje preveč zanašamo in posledično mladi ne osvojijo nekaterih veščin, ki jih potrebujejo,« je še opozoril Puschner.
Odločitev Francije, da prepoved uveljavi na zakonski ravni, je Gregorja Pečana, ravnatelja Osnovne šole Janka Modra iz Dola pri Ljubljani ter predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev Osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, presenetila. »Ne smemo se slepiti, da to ni del današnjega sveta, še toliko bolj bo to del življenja mladih generacij,« je poudaril.
»Šole nimajo dovolj sredstev, da bi za pedagoške namene vsem učencem zagotovile enake naprave, ne moremo pa se zanašati na to, kakšne naprave jim kupujejo starši, saj so lahko razlike zelo velike. Uporaba naprav v šolah v zasebne namene pa mora biti strogo nadzorovana, če že ne prepovedana, kajti mladi pametne naprave uporabljajo predvsem za medsebojno komunikacijo na družbenih omrežjih.«
A šolski red naj po mnenju Pečana ostane avtonomna ureditev posamezne šole. »Tu gre za dogovor učiteljskega zbora, sveta staršev in celotne šolske skupnosti,« je dejal in dodal, da na šoli Janka Modra velja stroga prepoved prinašanja mobilnih naprav, s čimer so se strinjali tako starši kot učenci nižjih razredov, nekoliko manjši delež podpore je ta ureditev naletela pri šolarjih v zadnji triadi.
Telefonov in drugih naprav že do zdaj po zakonu iz leta 2010 niso smeli uporabljati med poukom, nova strožja zakonodaja pa jih prepoveduje še med odmori, prav tako na šolskem igrišču in povsod drugje v območju šole. So pa pametne naprave dovoljene v okviru pedagoških dejavnosti, uporabljajo jih lahko tudi invalidni otroci. Opozicija je zakonu nasprotovala, češ da ne bo ničesar spremenil, ker ne uvaja glob za kršitve. Prav tako kritiki menijo, da bodo iznajdljivi otroci že našli pot, kako v šole spraviti prepovedane naprave.
Je popolna prepoved smiselna?
»Uporaba pametnih naprav za dostop v šolah je problematična, predvsem kadar se uporabljajo za namene zabave in medsebojne komunikacije med vrstniki, ki ni povezana s šolskim delom. Iz tega vidika je takšna prepoved vsekakor pozitivna. So pa pametne naprave danes sestavni del življenja in tudi predstavljajo pripomoček oziroma orodje, ki se ga prav tako moramo naučiti uporabljati na pravilen način. Popolna prepoved tako onemogoča učenje uporabe teh naprav, kar bi moralo biti sestavni del učnega procesa,« je za Delo komentiral Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si fakultete za družbene vede.
Pri nas je ureditev glede uporabe pametnih naprav prepuščena šolam, ponekod velja popolna prepoved, spet drugje le med poukom.
»Popolna prepoved, kakršno je uveljavila Francija, ni produktivna,« je na vprašanje, ali bi morala tudi Slovenija v to smer, odgovoril Puschner. »Bolj pomembno je, da se jasno določijo pravila uporabe mobilnih telefonov v šolah in da se ta pravila spoštujejo, česar se morajo zavedati tudi starši. Pomembno je, da se proces učenja varne rabe interneta in pametnih naprav vključen v učni proces v celotnem obdobju šolanja.«
Mobilne naprave so sestavni del naših življenj. Mladim predstavljajo sredstvo za komunikacijo, iskanje informacij, zabavo in tudi za lastno izražanje. Pomagajo jim lahko pri opravilih za šolo. »Slabo pri tem je, da so postale moteč dejavnik, saj s stalnim opozarjanjem na nova sporočila motijo koncentracijo posameznika. Prav tako se nanje preveč zanašamo in posledično mladi ne osvojijo nekaterih veščin, ki jih potrebujejo,« je še opozoril Puschner.
Odločitev naj ostane na ravni šol
Odločitev Francije, da prepoved uveljavi na zakonski ravni, je Gregorja Pečana, ravnatelja Osnovne šole Janka Modra iz Dola pri Ljubljani ter predsednika Združenja ravnateljic in ravnateljev Osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, presenetila. »Ne smemo se slepiti, da to ni del današnjega sveta, še toliko bolj bo to del življenja mladih generacij,« je poudaril.
»Šole nimajo dovolj sredstev, da bi za pedagoške namene vsem učencem zagotovile enake naprave, ne moremo pa se zanašati na to, kakšne naprave jim kupujejo starši, saj so lahko razlike zelo velike. Uporaba naprav v šolah v zasebne namene pa mora biti strogo nadzorovana, če že ne prepovedana, kajti mladi pametne naprave uporabljajo predvsem za medsebojno komunikacijo na družbenih omrežjih.«
A šolski red naj po mnenju Pečana ostane avtonomna ureditev posamezne šole. »Tu gre za dogovor učiteljskega zbora, sveta staršev in celotne šolske skupnosti,« je dejal in dodal, da na šoli Janka Modra velja stroga prepoved prinašanja mobilnih naprav, s čimer so se strinjali tako starši kot učenci nižjih razredov, nekoliko manjši delež podpore je ta ureditev naletela pri šolarjih v zadnji triadi.
