Žene nas tisto, česar ne vemo

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Instrumenta sta dva: filtrski fotometer in fototermični interferometer. Oba uporabljam za meritve absorpcije delcev v atmosferi, prvi je namenjen vsakodnevnim meritvam zunanjega zraka, drugi pa je (upam) na poti, da postane referenčni instrument za te meritve. Z Lukom Drinovcem in drugimi kolegi v Sloveniji in Švici trdo delamo na tem.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Aerosoli – delci v zraku, absorbirajo sončno svetlobo in tako segrevajo atmosfero. Merjenje absorpcije aerosolov je zapleteno, zato smo do pred kratkim meritve poenostavljali in delce lovili na filtre. Zdaj poskušamo izmeriti segrevanje v instrumentu, ki uporablja dva laserja. Prvi laser, katerega svetlobo absorbira vzorec zraka, ki se zato segreje, je močnejši, z drugim, šibkejšim, pa zelo natančno tipamo, koliko se temperatura zares spremeni. Tako lahko izmerimo neposredno, kako in koliko se segreva atmosfera. Niso pa vsi poskusi laboratorijski – z Matevžem Lenarčičem merimo koncentracije aerosolov po vsem svetu med poleti.
 

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Zadnje čase se več ukvarjam s pisanjem projektov in člankov kot z meritvami. Za videosestanke imam na računalniku in telefonu že šest različnih aplikacij.

Zakaj imate radi znanost?

Ker ni dolgčas. In ker je občutek, ko ugotoviš nekaj novega po daljšem obdobju blodenja v temi, kar evforičen.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Mogoče nekaj malega k razumevanju podnebnih sprememb. Znanstvenike nas včasih zanese proti grandioznosti. Pred leti sem v Milanu v hotelu čakal, da pride kolega z inštituta pome, in sem se z receptorko, študentko kemije na poletnem delu, zapletel v pogovor. Zanimalo jo je, kaj raziskujemo. Med razlago o tem sem se razgovoril o podnebnih spremembah in pomembnosti merjenja absorpcije aerosolov. Njen nekoliko sarkastični komentar ob izdaji računa za hotel je bil: »No, zdaj pa lahko greste rešit svet.«

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Ne vem, ali lahko najdem trenutek, ko sem to vedel – nasploh je »evreka« trenutkov bolj malo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Zadnje čase bolj malo, se pa na srečo ne dolgočasim. Včasih sem se resneje ukvarjal z orientacijskim tekom, pa sem se nekoliko polenil.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in nekonvencionalno razmišljanje v kombinaciji s trmo.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Spomin flash. Spomin, ki ne potrebuje napajanja, je spremenil način, kako posredujemo, spravljamo in obdelujemo informacije, predvsem pa infrastrukturo – s tem mislim mobilne telefone. Ta sprememba toka zgodovine me pušča nekoliko hladnega, saj vse spremembe, ki jih tehnologija omogoča, niso vedno na bolje. Želel bi si, da bi sprememba prišla s področja pridobivanja čiste in obnovljive energije.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne! Na Marsu bi mi bilo dolgčas, saj so osebne interakcije med znanstveniki ključne (to je lekcija koronavirozne krize).

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Upam, da bo sonce tisto, ki bo zagotovilo energijo v prihodnje.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Na pivo z Richardom Feynmanom – to bi bilo zabavno. Na čaj s Tu Youyou – to bi bilo poučno. Na kavo s kolegi iz ZDA – kava bi bila zanič, ampak pogovori pa zanimivi.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Knjigo Davida Michaelsa o industriji in njeni uporabi dvoma za spodjedanje znanosti Doubt is their product. Pa zabaven, a resen komentar o prevelikem poenostavljanju znanosti – knjigo Bena Goldacra I Think You'll Find It's a Bit More Complicated Than That. Pa spletno stran videolectures.net z velikansko zbirko zanimivih predavanj. Pa še odprt dostop ima, kakršna bi morala biti vsa znanost.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Ne vemo še veliko stvari, to žene raziskovalce naprej. Koristno bi bilo ukrepati na podlagi tega, kar že vemo o antropogenih podnebnih spremembah! Ker morajo biti ukrepi sprejeti na mednarodni in nacionalni ravni, bi nas s tem politika prijetno presenetila.