Znanost in tehnologija pred izzivi časa

Ob svetovnem dnevu znanosti za mir in razvoj, katerega cilj je tesnejše povezovanje znanosti z družbo, je Slovenska znanstvena fundacija pripravila dvodnevni festival znanosti z mednarodno udeležbo. Na že 26. festivalu, ki je tokrat prvič v celoti potekal v virtualni obliki, se je zvrstilo okoli 30 spletnih dogodkov, pri katerih so sodelovali odlični raziskovalci in popularizatorji znanosti iz Italije, Velike Britanije, Irske, Belgije, ZDA, Mehike in Slovenije.

Slovenska znanstvena fundacija je festival posvetila spominu na življenje in znanstveno delovanje treh velikih slovenskih raziskovalcev, rojenih pred sto leti, antropologinji dr. Branislavi Sušnik, ki je raziskovala v Argentini in Paragvaju, otorinolaringologu dr. Vinku Kambiču ter umetnostnemu zgodovinarju dr. Emilijanu Cevcu. »Povezujejo jih pionirsko poslanstvo v izbrani stroki, lucidnost pri delu in obsežno znanje, pa tudi odgovornost in disciplina,« je dejal predsednik uprave SZF dr. Edvard Kobal.

S slovenskim festivalom znanosti želimo okrepiti zaupanje v ustvarjalno delovanje raziskovalcev, tehnologov in inovatorjev, je med drugim poudaril dr. Kobal: »Želimo, da državljani ostanejo kritični, a hkrati zavezniki in zagovorniki prepričanja, da znanstveni in tehnološki dosežki omogočajo uspešne odzive skupnosti na izredne izzive časa.«



Skladno z geslom festivala Znanost in tehnologija pred izzivi časa so predavatelji predstavili različne pristope in rešitve, predvsem pa so opozorili na onesnaževanje okolja in posledice podnebnih sprememb. Vsa predavanja, ki so potekala prek spletne platforme zoom, bodo kmalu na ogled tudi na spletni strani Slovenske znanstvene fundacije.
 

Oceani se segrevajo

Dr. Peter Wadhams, profesor oceanske fizike na univerzi Cambridge, ki sodi med najbolj izkušene raziskovalce morskega ledu na svetu, je spregovoril o velikih spremembah v oceanih zaradi globalnega segrevanja. Vodil je več kot 50 odprav na obe polarni območji, delal v znanstvenih kampih na ledu in na ledolomilcu ter opravil več podvodnih potovanj na severni tečaj s podmornicami angleške vojske, o svojih spoznanjih pa je napisal knjigo Slovo od ledu.
Dr. Maria Pia Casarini, ena vodilnih znanstvenic v svetovnem omrežju Polar Educators International, je predstavila pionirje v raziskovanju Arktike in Antarktike, med drugimi Fridtjofa Nansena, Adolfa Erika Nordenskjölda, Roalda Amundsena, kapitana Scotta, Roberta Pearyja in Umberta Nobila.
 

Znanost in preživetje

»Na filmskem platnu pogosto gledamo zgodbe o katastrofah, zdaj pa jih lahko vidimo tudi v televizijskih poročilih. V zadnjih petnajstih mesecih smo videli obsežne požare, ki so uničevali gozdove v Avstraliji, Amazoniji, Kaliforniji in Sibiriji. Vzroke poznamo: vse večje količine toplogrednih plinov v ozračju,« je v uvodu predavanja z naslovom Znanost in preživetje dejal dr. Howie Firth, direktor mednarodnega znanstvenega festivala na škotskem otočju Orkney. S spreminjajočim se podnebjem postajajo suhi kraji še bolj vroči in suhi, zaradi česar bo tam še težje pridelovati hrano. Taljenje morskega ledu vodi do postopnega dviga morske gladine, človeštvo se spoprijema z velikimi problemi, a Firth meni, da jih bomo sposobni rešiti. »Države lahko storijo marsikaj, veliko pa lahko naredimo tudi sami,« je dejal in v nadaljevanju predstavil več uspešnih projektov, katerih namen je zmanjšati porabo fosilnih goriv in izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.
 

Sodelujoči roboti

Pomemben steber v sklopu industrije 4.0 so sodelujoči roboti, ki s svojimi lastnostmi omogočajo sodelovanje s človekom. V zadnjem desetletju so raziskovalci namenili veliko pozornosti varnosti človeka v bližini industrijskega robota, je povedal dr. Sebastjan Šlajpah z ljubljanske fakultete za elektrotehniko ter dodal, da sodelujoči roboti že nakazujejo prehod iz industrijskega okolja v naše domove. Ob tem inženirji ugotavljajo, da je pomembno, kako uporabniki zaznavajo robote.

Prof. dr. Marija Strojnik, mednarodno priznana vodilna znanstvenica na področju infrardeče znanosti in tehnologije z optičnega raziskovalnega centra v Leonu v Mehiki, je predstavila nekaj primerov uporabe infrardeče svetlobe v medicini. S pomočjo tovrstne svetlobe lahko v oksimetru merimo število rdečih teles, ki nosijo kisik v krvi. »Povišanje človekove temperature ob prisotnosti virusov ali bakterij sproži v celicah mehanizme, ki aktivirajo imunski sistem. Spremembo temperature pa lahko merimo na daljavo,« je povedala.



Vpogled v raziskovalne aktivnosti, povezane z boleznijo covid-19, sta podala dr. Črtomir Podlipnik z ljubljanske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in dr. Marko Jukić z mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, strokovnjaka z dolgoletnimi izkušnjami v računalniško podprtem načrtovanju molekul, farmacevtski kemiji in kemo/bioinformatiki. S somišljeniki ter prostovoljci so v okviru projekta Skupnostna znanost in boj proti koronavirusu razvili lastno tehnologijo, ki omogoča distribuirano računanje molekulskega sidranja.

Dr. Peter Raspor z ljubljanske biotehniške fakultete je osvetlil problematiko pridelovanja in predelovanja hrane od vode in zemlje do mize in košev za odpadke.
 

»Žepna« vesoljska izstrelišča

Na festivalu so predstavili tudi aktivnosti pri proučevanju črnih lukenj, Matjaž Vidmar, raziskovalec in razvijalec vesoljske industrije in inovacij na edinburški univerzi in tamkajšnjem Kraljevem observatoriju, pa je opisal razvojne smernice mikro- in nanoraket ter podrobnosti o načrtovanju »​spaceportov« oziroma »žepnih« vesoljskih izstrelišč, ki omogočajo polete teh raket za raziskave ozračja in utirjenje manjših satelitov v nizke zemeljske orbite. Čeprav so prve tovrstne instalacije nastale v ZDA, se podobni projekti pospešeno uresničujejo tudi v Evropi. Na Škotskem trenutno postavljajo tri takšne centre, ki naj bi omogočili enostavnejše, hitrejše in cenejše polete v vesolje.

Udeleženci virtualnega festivala, katerega častna pokroviteljica je bila nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc, so se lahko seznanili tudi z arheološkimi odkritji na severu Škotske, z načinom življenja ljudi v antiki, z oblačili, ki so jih izdelovali in nosili v rimskem imperiju, ter s starogrško in rimsko kuhinjo. Julija Hoda, profesorica latinščine na ljubljanski osnovni šoli Prežihovega Voranca, pa je na spletni delavnici povedala, da je latinščina vseprisotna v čarovniškem svetu, ter predstavila latinske etimologije urokov, imen in fantastičnih bitij, ki jih najdemo v knjigah o Harryju Potterju.