Znanstvenik se ne boji napasti težkih problemov

Matej Kristan se ukvarja z razvojem računalniškega vida in vizualnega sledenja.
Fotografija: Matej Kristan FOTO: osebni arhiv 
Odpri galerijo
Matej Kristan FOTO: osebni arhiv 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pravzaprav največ uporabljam računalnik oziroma papir in svinčnik – ta je v zadnjem času zamenjala papirna tablica, s katero sem do zdaj zagotovo prihranil kako drevo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Ukvarjam se z računalniškim vidom, torej razvojem algoritmov, ki računalniku omogočajo razumevanje vsebine slik in videa. Glavnina mojih raziskav obsega vizualno sledenje, kjer v prvi sliki videoposnetka izberemo poljuben objekt, ki ga računalnik še ne pozna (na primer eksotično hobotnico), nato pa algoritem poišče isti objekt v vseh naslednjih slikah, čeprav se njegova podoba lahko močno spreminja. Razvijam tudi algoritme zaznave okolice za varno plovbo avtonomnih plovil, v zadnjem času pa skupaj z Arsom razvijam metode strojnega učenja za napovedovanje ekstremnih vremenskih pojavov. Rezultat je metoda Hidra za napovedovanje poplavljanja slovenske obale.

image_alt
Umetna inteligenca je samo orodje, kot kladivo

Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?

Ključni element mojega dela je raziskovalna interakcija in viharjenje idej, zato imam pisalno mizo v laboratoriju, blizu doktorskih študentov in drugih raziskovalcev. S tem maksimiziram možnost ad hoc razprav – ko se utrne ideja, jo lahko takoj predebatiram ob tabli. Zaradi dela od doma in spletne izvedbe sestankov je zdaj bistveno manj naključnih izmenjav idej. Zato zelo spodbujam delo v živo. Podobno velja za večdnevne znanstvene konference, na katerih sem pred epidemijo spil preveč kave, premalo spal, pregledal ogromno količino prispevkov, domov pa prišel poln idej. Spletne izvedbe konferenc, ki so med epidemijo postale standard, so le bled spomin tega.

Zakaj imate radi znanost?

Ker napaja mojo radovednost in mi daje prostor za ustvarjalnost. Njen osnovni pristop je zavrnitev obstoječih hipotez z empirično preverjeno boljšimi, kar zagotavlja napredek znanja. Čudovita metoda.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Prispevam k utopiji sira Arthurja C. Clarka, ki je menil, da je »cilj prihodnosti popolna brezposelnost, da se lahko igramo«. Torej, da bodo stroji prevzeli rutinsko in težaško delo, ljudje pa bodo preživljali prosti čas z izobraževanjem in zabavo.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Ob velikem poku. Torej, ko sem v osnovni šoli na otroški telefon povezal baterijo in nekaj elektronike ter proste žice vtaknil v električno vtičnico – zabliskalo se je in pokadilo.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Uživam v balvanskem plezanju, potapljanju in surfrolkanju na pumptrackih. Ob sončnih dnevih se v službo odpeljem z doma narejenim longboardom. Posebej so mi pri srcu družinska potovanja, na katerih lahko kombiniram ogled zgodovinskih znamenitosti, lokalne kulture, treking in potapljanje – takrat za tri tedne izključim telefon.

image_alt
Lahko robot prevaja (bolje) kot človek?

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da se ne boji napasti težkih problemov, ne odneha, ko se ti izkažejo za še težje, ter je prepričan ali prepričana, da jim je vredno slediti. Romantičnost, po svoje.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Kdo bi vedel. Morda potrditev, da je pred skoraj 13 tisoč leti v Zemljo treščilo več meteoritov, ki so povzročili svetovno kataklizmo, izumrtje megafavne, globalno povodenj in zadnjo kratko ledeno dobo. To bi gotovo spremenilo naše razumevanje razvoja civilizacij. Po Orwellu pa razumevanje zgodovine diktira razvoj prihodnosti.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Gotovo ne. To bi se mi zdela dolgočasna pot na dolgočasen planet. Raje raziskujem bogato raznovrstnost Zemlje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Zlivanje jeder, saj ne proizvaja nevarnih stranskih produktov in bo imelo minimalen okoljski odtis. Gotovo pa bo izbira vira odvisna od našega odnosa do potrošništva.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z Noordungom, seveda. S paketom tuberkulostatikov, kavo pa bi skuhal Živadinov.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam Kahnemanovo Thinking fast and slow. Poglobljeno razloži, zakaj smo ljudje izjemno slabi intuitivni statistiki, zakaj imajo nadpovprečno inteligentne ženske v povprečju manj inteligentne partnerje (in obratno) in zakaj naše evolucijske prednosti pogosto ne delujejo nam v prid. Za ljubitelje lahkotnih znanstvenofantastičnih akcij pa priporočam Robinsonovo Infinite, ki spretno spakira transhumanizem, geekovstvo, briše meje med umetno inteligenco in človeško čutnostjo ter raziskuje pristnost metaversov in bivanja v simulaciji.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Vse od rojstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se področje računalniškega vida metodološko popolnoma prerodi ali opusti pretekle paradigme v približno 15-letnih ciklih. Zadnji cikel, ki je povzročil vzpon globokega učenja, se je začel pred desetimi leti.

Preberite še:

Komentarji: