Tiskane izdaje
Nato je zdrdral celo vrsto uspehov tekočega leta. Iz zapisa pogovora je razvidno, da je med drugim na kratko omenil »bolj ugoden dolgoročen davčni sporazum v Evropi«. Ta da jim je »zagotovil veliko prednost«.
Prednost pred kom ali čim? Kako veliko? Kakšne so bile posledice tega sporazuma? Vseh teh vprašanj analitiki niso postavili. Mehanizmi izogibanja davkom so v tovrstnih pogovorih redko predmet obravnave, čeprav gre za ogromno povečanje zaslužka in škodo, ki se povzroči državnim proračunom.
V ozadju dogajanja so nizozemske oblasti Nikeju dale soglasje za desetletno izogibanje davkom, ki bi proizvajalcu športne opreme omogočal preusmeritev milijarde evrov dobička iz Evrope v davčno oazo na Bermudih.
Od takrat Nikejevo davčno breme ni več enako. Tri leta po konferenčnem klicu je njegov dobiček po odbitju davka zrasel za 55 odstotkov, na 1,88 milijarde dolarjev. Velika zahvala gre padcu efektivne davčne stopnje po svetu s 34,9 odstotka na 24,8 odstotka. Lani je bila ta stopnja samo še 13,2 odstotka.
Razvijanje davčnih strategij
Nikejevo dolgoletno davčno načrtovanje ponazarja, kako dejavne so multinacionalke pri prizadevanju, da ostanejo na vodilnem mestu. Globalna podjetja s pomočjo konstrukcije medsebojno povezanih družb, ki trgujejo druga z drugo, ustvarijo davčne prihranke, ki jih zakonodajalci ne morejo predvideti. V mnogih pogledih je edini namen teh konstrukcij, da potiskajo globalne dobičke v davčne oaze oziroma podjetja, ki zaradi davčnih namenov sploh nimajo nikjer sedeža.
Za Nikejevo novo ureditev je bila vitalnega pomena bermudska hčerinska družba Nike International Ltd. V njej je izdelovalec športne opreme za potrebe trgov zunaj ZDA ohranjal lastništvo nad svojim ikoničnim logotipom Swoosh ter drugimi cenjenimi blagovnimi znamkami.
Hčerinska družba na Bermudih je zaračunavala licenčnino za blagovno znamko Nikejevemu evropskemu sedežu v nizozemskem Hilversumu, ki je prodajal športne copate in drugo športno opremo tisočim neodvisnim grosistom in trgovcem na drobno ter neposredno strankam v lastnih trgovinah po Evropi.
Licenčnine so preusmerile milijarde dolarjev dobička stran od Evrope, kjer bi bil obdavčen. Poslan je bil slabih šest tisoč kilometrov daleč čez morje na neobdavčene Bermude. Nike tam ni imel nobenega zaposlenega in nobenih pisarn, zgolj nekaj dokumentov v fasciklih bermudskega poslovnega registra in v družbi za pravne in podjetniške storitve Appleby.
ICIJ, Süddeutsche Zeitung in še več kot 90 drugih medijskih partnerjev je analiziralo okoli 6,8 milijona razkritih dokumentov iz notranjih spisov off shore pravne družbe Appleby Global in ponudnika podjetniških storitev Estera. Podjetji sta do leta 2016 poslovali pod skupnim imenom Appleby, nato pa se je Estera osamosvojila. Razkriti spisi skupaj s še drugimi dokumenti in testnimi nakupi po Evropi razkrivajo delovanje Nikejeve konstrukcije za izogibanje davkom.
Notranji spisi Applebyja razkrivajo, kako so posle Nike International vodili višji izvršni direktorji, pravniki in računovodje na Nikejevem sedežu v Beavertonu v Oregonu. Tam so hranili tudi dvojnik uradnega pečata Nike International (štampiljko so uporabljali za potrjevanje dokumentov pri pomembnih transakcijah).
Kljub temu pa je Nike International za davčne namene ostal trdno na Bermudih.
Mike Parker, predsednik uprave podjetja Nike. Foto: Brendan McDermid/Reuters
Odtekanje denarja za plačilo licenčnine je Nikeju pomagalo, da je do junija 2014 v davčni oazi nakopičil 6,6 milijarde dolarjev. Zunaj ZDA je bil ta denar obdavčen zgolj triodstotno. Ker je ostal v davčni oazi, ni bilo treba v ZDA plačati nobenega davka.
Nike je na vprašanje o tej davčni konstrukciji zgolj odgovoril z naslednjim stavkom: »Nike v polnosti upošteva davčne predpise.«
Nizozemska Dežela nikjer
Leta 2014 je bil velikodušen sporazum, ki ga je Nike leta 2005 sklenil z nizozemskimi oblastmi, tik pred iztekom. Vendar so Nike in njegovi svetovalci (med drugim ameriška odvetniška družba Baker McKenzie) našli rešitev. Ugotovili so, da bi lahko licenčnina za blagovno znamko z zgolj nekaj prilagoditvami z malo ali celo ničelno obdavčitvijo še naprej odtekala z evropskega sedeža.
Poslovne knjige podjetja kažejo, da je Nikejeva družba v Hilversumu po reorganizaciji konstrukcije za izogibanje davkom leta 2014 v letu 2015 plačala za 982 milijonov dolarjev licenčnine, leta 2016 pa 1,13 milijarde dolarjev.
V okviru spremenjene konstrukcije so bile Swoosh in druge blagovne znamke prenesene z bermudske hčerinske družbe na novo nizozemsko hčerinsko družbo Nike Innovative CV.
Kratice CV se vedno znova pojavljajo v razkritih spisih Applebyja in Estere. S tem ponujajo vpogled v eno najbolj skrivnostnih in učinkovitih komponent strategije za izogibanje davkov.
Na Nizozemskem izvira kratica CV (ki pomeni »commanditaire vennootschap« oziroma družba z omejeno odgovornostjo) iz zakonodaje, ki sega nazaj v trideseta leta 19. stoletja. Zadnje čase so tovrstne družbe med multinacionalkami zelo priljubljene, saj jim lahko ob skrbni preureditvi omogočijo pobeg pred nizozemskimi in še kakšnimi drugimi davki.
Pravzaprav gre za to, da je lahko CV, ki je v lasti družbenikov zunaj Nizozemske, brez pripadnosti državi in je zato neobdavčen. Mnoge ameriške multinacionalke so zato zunaj Nizozemske ustanovile krovne družbe, ki so ustanovile nizozemske CV-je.
Sistem deluje takole. Nizozemski zakoni predpisujejo, da se dobički, ki jih ustvarijo CV, štejejo kot dobički, ki so jih ustvarili družbeniki. Ti zaslužki so torej ustvarjeni zunaj Nizozemske in zato tam ne morejo biti obdavčeni. Druge države pa vidijo stvari drugače. Nizozemske CV obravnavajo kot običajna podjetja, zato menijo, da pravica pobiranja davkov od teh podjetij pripada Nizozemski.
Strokovnjaki za izogibanje davkom si zelo želijo takšne pravne zmede. Poimenovali so jo »hibridno neskladje«.
Gabriel Zucman, ekonomist na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, je na podlagi analize podatkov iz lanskih plačilnih bilanc ameriških multinacionalk ugotovil, da skoraj vsak šesti dolar dobička v tujini izvira (na papirju) iz nizozemskih hčerinskih družb.
ICIJ je pregledal borzna poročila 500 ameriških multinacionalk, katerih delnice so na borzi. Iz podatkov, ki so na voljo do junija 2017, je odkril 214 hčerinskih družb, ki so nizozemski CV-ji. Nike ima zdaj 11 CV-jev.
Regulatorji jih hočejo dohiteti
Kljub začetnemu upiranju Nizozemske je Evropska unija letos sprejela direktivo, ki zahteva od držav članic zaostritev davčnih zakonov. S tem naj bi vsaj do leta 2022 zatrli najagresivnejše konstrukcije za izogibanje davkom, skupaj s CV-ji.
Nizozemsko finančno ministrstvo je izjavilo, da bo prihodnje leto objavilo zakonski osnutek, ki naj bi prišel v veljavo v začetku leta 2022.
Ministrstvo je konec leta 2016 prosilo kolege v drugih državah EU, naj preložijo reformo, češ da bo zelo prizadela nizozemsko gospodarstvo. Vlada meni, da trenutno obstaja 77.660 delovnih mest, povezanih z ameriškimi multinacionalkami, ki jih je na Nizozemsko pritegnila možnost ustanovitve CV za namen snovanja davčnih konstrukcij.
»Z izgubo prednosti, ki jih ponuja takšna ureditev, bi bila Nizozemska manj privlačna za ameriške multinacionalke, ki jo koristijo,« je v izjavi za ICIJ zapisalo ministrstvo.
»Brez sočasnih sprememb v davčnih stopnjah lahko izgubimo delovna mesta, saj bodo podjetja preselila svoje sedeže na druge lokacije, kjer bi lahko vzpostavile konstrukcije hibridnega neskladja, ali pa v države z nižjo obdavčitvijo.«
Čeprav bo nova zakonodaja po vsej verjetnosti zavrla uporabo CV-jev pri davčnem načrtovanju, so pri ameriških multinacionalkah še vedno priljubljeni.
Ponudnik aplikacije za deljenje prevozov Uber je s pomočjo Applebyja (pozneje Estere) ustanovil nizozemski CV. Prav tako podjetje za hrambo podatkov NetApp. V letih 2014 in 2015 je imel NetApp iz naslova licenčnin 1,1 milijarde dolarjev dobička, za katerega ni plačal davka.
V zadnjih dveh letih je podjetje Tesla zaprosilo Applebyjevo pisarno na otoku Man (ki je od sedeža podjetja v Palo Altu v Kaliforniji oddaljen več kot osem tisoč kilometrov), naj vodi zapisnik na sestankih za njegov novi CV.
Na vprašanja, ali so ti sestanki potekali na otoku Man, ali ima Teslin CV v lasti kakršno koli dragoceno neopredmeteno lastnino in ali je CV plačeval davke, iz podjetja niso posredovali specifičnih odgovorov. Namesto tega je predstavnik za stike z javnostjo v izjavi zapisal: »Tesla v polnosti spoštuje vse zakone in ni imelo nobenih davčnih ugodnosti [od svojega CV].«
NetApp je zavrnil komentar, prav tako Uber, ki pa bo šele žel ugodnosti svoje davčne konstrukcije, saj dobičke porablja za širitev.
Vprašanja o tem, ali Nike Innovative CV plačuje davke v kateri koli državi in ali je dejansko brez države, v Nikeju niso komentirali.
Nike je v izjavi zapisal: »Rigorozno zagotavljamo popolno skladnost naših davčnih obveznosti z našim poslovanjem, naložbami in ustvarjanjem delovnih mest.«
Foto: David Mdzinarishvili/Reuters
Vse od prenosa lastniških pravic nad Swooshem (logom kljukice) in drugimi blagovnimi znamkami z Bermudov na nizozemsko družbo je Nikejev kup off shore denarja še naprej rasel. Konec maja 2017 je dosegel vrednost 12,2 milijarde dolarjev. Tuji davčni uradi so nakopičene zaslužke obdavčili za manj kot dva odstotka, medtem ko v ZDA sploh niso bili obdavčeni.
Medtem pa je uspeval tudi Nikejev glavni izvršni direktor Parker. V zadnjih šestih letih je prejel kompenzacijo v skupni višini skoraj 144 milijonov dolarjev. Deloma tudi zato, ker je povečal dobiček in zmanjšal davčne obveznosti. Med predsedniki odbora za kompenzacijo, ki določa Parkerjevo plačilo, je Applov glavni izvršni direktor Tim Cook, katerega podjetje prav tako agresivno zmanjšuje davčne obveznosti.
V konferenčnem klicu analitikom Wall Streeta konec septembra 2017 je bil Parker spet optimističen: »Zelo smo bikovski glede tega, kar se pretaka naprej.«
Analitiki so izvedeli, da je Nike svojo napoved o efektivni davčni stopnji znova popravil navzdol.
Tri mesece prej je Nike predvidel, da bo maja 2018 svoje finančno leto končal z davčno stopnjo v višini med 16 in 18 odstotki. Izvršni direktorji od takrat razlagajo, da so se pričakovanja spremenila. Novo razmerje se giblje med 15 in 17 odstotki.
K zgodbi je prispevala Helena Bengtsson.
