Domel razvija slovensko električno kolo

Kolo bo dizajnirano in sestavljeno v Sloveniji, opremljeno s slovenskim pogonom ter z baterijo slovenskega proizvajalca.
Fotografija: Centralni pogon za električno kolo je plod Domelovega znanja v sodelovanju s fakulteto za strojništvo in podjetjema Emsiso in Podkrižnik. FOTO: Arhiv Polet
Odpri galerijo
Centralni pogon za električno kolo je plod Domelovega znanja v sodelovanju s fakulteto za strojništvo in podjetjema Emsiso in Podkrižnik. FOTO: Arhiv Polet

Električna kolesa so tu, priznati moramo, da so nas hitreje osvojila, kot smo si lahko predstavljali.

Pred nekaj dnevi sem stal na parkirišču ob cesti in hotel steči čez, a sem moral počakati, kajti mimo je švignilo osem turistov na zelo znani tuji znamki električnih koles. Prav na tisti znamki, katere uvoznik je pred štirimi leti trdil, da raje zapre kolesarsko štacuno, kot da bo prodajal kolesa, ki sploh niso kolesa. Predlagal sem mu, naj raje molči, ker poznamo okus zarečenega kruha, kajne?
image_alt
Kako izberem električno kolo in neizmerno uživam

Moram ga poklicati in ga vprašati, ali je še uvoznik teh imenitnih koles oziroma ali sploh še ima prodajalno.
Če pozabimo na šale, moram še dopisati, da sem v tistem trenutku, ko so mimo švigali kolesarji na tujih električnih kolesih, pomislil, kdaj bomo (spet) imeli slovensko znamko koles. Kaj, če bi Slovenci izdelovali električna kolesa?

Za tokratno temo smo našli zanimivega sogovornika. Andraž Štefanič je diplomirani inženir elektrotehnike in je v Domelovem razvoju tri leta. Lani je prejel zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za dosežke iz splošne inovativne dejavnosti. Andraž je predlagal dve pomembni izboljšavi: zamenjavo materiala za zobnike pri novih motorjih za e-kolo in metodo avtomatskega merjenja centričnosti na novi tehnologiji zalivanja rotorja za kupca Hell.
 

Domel je razvil elektromotor za e-kolesa. Nam ga lahko opišete, njegove prednosti pred konkurenco, pomanjkljivosti?

Centralni pogon za električno kolo je plod Domelovega znanja v sodelovanju s fakulteto za strojništvo in podjetjema Emsiso in Podkrižnik. S hojo na meji mogočega nam je projekt med razvijanjem postregel s številnimi izzivi, ki smo jih z dobro ekipo uspešno rešili. Trgu smo tako ponudili centralni pogon z izjemnimi karakteristikami, kot so kompaktnost, robustnost in moč – ravno to so naše prednosti pred konkurenco. Velika moč (700W in 112Nm) in odlična povezanost med pogonoma motorja in človeka prek občutljivega senzorja navora nam nudi lahkotno vožnjo po najzahtevnejših terenih.
 

V katerih kolesih najdemo vaš motor? Kakšna je po vašem prihodnost Domelovega motorja?

Pogon smo ekskluzivno razvili za nemško podjetje BMZ, zato uporaba pogona v končni aplikaciji ni v naših rokah. Trenutno najdemo naš pogon vgrajen v kolesih proizvajalca NOX in BULLS.
 

Bomo imeli tudi slovensko električno kolo?

Ravno v tem trenutku poteka dogovarjanje s podjetjem CULT o skupnem projektu, in sicer izdelava slovenskega e-kolesa. Kolo bo dizajnirano in sestavljeno v Sloveniji. Opremljeno z našim pogonom ter z baterijo slovenskega proizvajalca. Zaradi ekskluzivne pogodbe z BMZ bomo v začetku omejeni zgolj na slovenski trg.
Andraž je lani iz rok predsednika uprave Domel Holdinga Matjaža Čemažarja prejel laskavo nagrado. FOTO: Arhiv Domel
Andraž je lani iz rok predsednika uprave Domel Holdinga Matjaža Čemažarja prejel laskavo nagrado. FOTO: Arhiv Domel

Kakšno e-kolo je po vašem najboljša izbira za povprečnega rekreativca?

Za povprečnega rekreativca bi zadostovalo »hard-tail«, trdorepec, kolo v cenovnem rangu do 3000 evrov.


Kaj je najpomembnejše pri izbiri?

Lahko govorimo, da so e-kolesa na trgu še vedno »novost«, ki pa prinašajo začetne težave. Ker imajo tako rekoč vse znamke »poporodne« težave, ne bi izpostavljal določenega proizvajalca. Zato je po mojem mnenju v temu trenutku najpomembnejša izbira produkta, ki ti ponuja dobro servisno mrežo oziroma dobro podporo za prodajo.
 

Po čem se ločijo baterije in motorji?

Baterije ločimo po kapaciteti; večja ko je kapaciteta, večji je domet pogona. Trenutno je standardna kapaciteta baterije v kolesu okoli 500 do 600 vatnih ur. Motorji se ločijo po postavitvi, torej centralni pogon in pogon v pesti (hub-drive). Ločimo jih po moči oziroma maksimalnem izhodnem navoru. Tu je pa še ena ločnica – pogon, ki pomaga do hitrosti 25 kilometrov na uro, in pogon, ki pomaga do hitrosti 45 kilometrov na uro. Za zadnjega sta potrebni tudi homologacija in registracija.

Komentarji: