Primer Klemna Jakliča razdelil ustavno sodišče
Na ustavnem sodišču so opravili neformalno razpravo o očitkih ddr. Klemnu Jakliču glede nezdružljivosti sodniške funkcije z dejavnostjo, ki jo je opravljal kot samostojni podjetnik. Kot so pojasnili, vse do zapisov, objavljenih v medijih, oziroma do prejetih novinarskih vprašanj niso bili seznanjeni z okoliščinami primera.
»Glede na nekatere medijske objave dodajamo, da ustavni sodnik Jaklič ni obvestil ustavnega sodišča o opravljanju te dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika, prav tako tudi ni zaprosil za soglasje, kot je to sicer urejeno za primer opravljanja dopolnilnega dela.« Iz njegovih pojasnil medijem izhaja, so zapisali, da je štel, da za opravljanje zakonsko dovoljenih dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika soglasje predsednika ustavnega sodišča ni potrebno.
Ustavni sodniki Šorli, Svetlič in Jaklič so se od izjave ogradili
»Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanj, ki sodijo v okvir veljavnega zakona ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po ustavi nismo nadrejeni. To predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost in s tem neodvisnost institucije ustavnega sodišča, ter obenem krši sam duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izmed vseh ostalih izpostavlja kot zaželeno,« so v sporočilu za javnost zapisali trije ustavni sodniki Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič.
Večini ustavnega sodišča očitajo, da je ta s svojo izjavo o »spornosti« opravljanja dejavnosti v eni od zakonskih možnosti prekoračila pooblastila, od izjave petih sodnic in sodnikov ustavnega sodišča glede dejavnosti ustavnega sodnika Klemna Jakliča pa se ograjujejo. »Sodnika, ki sva bila prisotna na kolegiju [Marko Šorli in Rok Svetlič, op. p.], na katerem smo o tem razpravljali, ugotavljava, da izjava, ki je pred objavo niti nisva dobila na vpogled, ne odraža najinih stališč, izraženih na kolegiju.«
Kot so zapisali, je zakon o ustavnem sodišču v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen. Takšna dejavnost je dovoljena, če gre za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju visokega šolstva, zakon opravljanja te dejavnosti ne zamejuje ter za ta primer tudi ne zahteva obvestila ali soglasja predsednika, so zapisali.
Šorli, Svetlič in Jaklič se sprašujejo tudi, »kako da večina sodnikov v svoji izjavi niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave predsednice DZ, ki posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa. V sistemu delitve oblasti je ustavno sodišče ključna institucija, ki zamejuje voljo zakonodajalca, zato je zavarovanje neodvisnosti sodišča zoper taka ravnanja politične oblasti še toliko bolj pomembno.«
»Izjava za javnost s takšno vsebino ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda institucije ustavnega sodišča,« so zapisali na koncu.
Nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika z drugo dejavnostjo v izhodišču ureja že ustava v 166. členu, ki pa nezdružljivosti ne navaja med razlogi za predčasno prenehanje funkcije ustavnega sodnika (164. člen), so spomnili. Tudi zakon o ustavnem sodišču ne ureja, v kakšni obliki ali na kakšen način lahko ustavni sodnik opravlja dejavnosti (in v vsakem primeru samo tiste dejavnosti), ki so po zakonu sicer vsebinsko združljive s funkcijo ustavnega sodnika.
Ustavna sodnica Špelca Mežnar bi ostrejše stališče
Ustavna sodnica Špelca Mežnar je medtem izrazila obžalovanje, da ustavno sodišče ni zavzelo stališča o tem, ali sme ustavni sodnik opravljati tudi podjetniško dejavnost v obliki samostojnega podjetništva. Kot je poudarila za 24ur.com, da gre sicer za njeno osebno mnenje in ne za mnenje Ustavnega sodišča kot institucije, prepričana pa je, da je »status s. p. sam po sebi, neodvisno od dejavnosti, za katero je registriran, absolutno nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika. Nezdružljivost primarno ureja Ustava v 166. členu, ta pa glede nezdružljivih dejavnosti napotuje na zakon. Zakon, ki ureja nezdružljivost, ni le Zakon o ustavnem sodišču. Tak zakon je tudi ZGD-1, ki ureja podjetniško dejavnost«.
Ustavno sodišče samo ne voli in tudi ne razrešuje ustavnih sodnikov, ureditev pa njegovo vlogo v postopku v zvezi z mandatom ustavnih sodnikov predvideva le v primeru razlogov iz omenjenega 164. člena ustave, so pojasnili. »Ne iz ustave ne iz zakona o ustavnem sodišču ne izhaja, da bi ustavno sodišče ali njegov predsednik imela kakršnekoli pristojnosti v zvezi z domnevno nezdružljivostjo funkcije ustavnega sodnika. To velja tudi za ugotavljanje dopustnosti opravljanja sicer dovoljenih dejavnosti v sporni podjetniški obliki samostojnega podjetnika,« so še zapisali.
Ustavno sodišče se »kljub tovrstnim pozivom ne bo opredeljevalo do izjav tretjih oseb, nosilcev funkcij ali pravnih strokovnjakov, danih v zvezi s konkretnim primerom«. Bi pa bilo koristno, so dodali, če bi se zakonodajalec odzval in ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču, pri čemer bi se morda lahko zgledoval tudi po ureditvi, kot jo pozna Evropsko sodišče za človekove pravice.
Ministrstvo za pravosodje bo preučilo predlog večine ustavnih sodnikov za dopolnitev zakonodaje, s katero bi uredili postopanje v primeru dvoma o združljivosti dejavnosti ustavnega sodnika, so navedli za STA. Je pa treba k vprašanju sprememb zakona o ustavnem sodišču pristopiti premišljeno in ne samo izhajajoč iz enega primera, so dodali.
Zaradi transparentnosti so dodali tudi seznam ustavnih sodnic in sodnikov, ki imajo soglasje ustavnega sodišča za opravljanje dopolnilnega dela. To so dr. Matej Accetto, ki dela na Pravni fakulteti ljubljanske univerze, dr. Rajko Knez pri Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, dr. Špelca Mežnar pri Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, dr. Neža Kogovšek Šalamon pri Mirovnem inštitutu, dr. Rok Svetlič pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper ter dr. Katja Šugman Stubbs pri Pravni fakulteti in Inštitutu za kriminologijo Univerze v Ljubljani.
