V nadaljevanju preberite:

Narges Mohamadi je bila večkrat zaprta, v zadnjem primeru so jo aretirali novembra 2021, ker se je udeležila spominske slovesnosti ob drugi obletnici smrti Ebrahima Ketabdarja, ki so ga iranske varnostne sile ubile med protesti novembra 2019. Dva meseca je bila zaprta v samici na oddelku 209, kjer so jo agenti obveščevalnega ministrstva mučili na najrazličnejše načine.

Aktivistki, ki se več kot dve desetletji bori proti zatiranju in mučenju žensk, je v začetku oktobra, ko je izvedela, da je prejela Nobelovo nagrado, uspelo iz zapora pretihotapili pismo, ki ga je v videu v francoščini prebrala njena 17-letna hči Kiana Rahmani.

»Ko sem imela devet let, sem slišala materine krike žalovanja, ko so usmrtili njeno nečakinjo, univerzitetno študentko, in poslušala jok moje babice, ker so v zaporu mučili njenega sina. Takrat so se moje otroške sanje raztrgale,« v pismu sporoča Narges Mohamadi. »Osemdeseta so bila v Iranu dekada eksekucij, mučenja, posilstev, nasilja nad zaporniki,« je še zapisala v pismu. »In eden od ključnih izvajalcev te zločinske politike je bil Ebrahim Raisi, sedanji predsednik Islamske republike. Takrat je avtoritarizem, zakrit z verskim plaščem, v Iranu uvedel vsesplošno zatiranje in revščino.«

Imela je devetnajst let, ko so jo prvič pridržali samo zato, ker je nosila oranžen plašč. Takrat je v centru za pridržanje »videla moške v črnih uniformah z biči v rokah. Neusmiljeno so bičali telesa štirih žensk, ki so bile pridržane brez pravnega postopka, podobno kot desetine drugih žensk.«