V nadaljevanju preberite:

Kje je ta »tam« in kako je videti? Za ateiste je telo začetek in konec življenja, »tam« pa je v zavesti živečih kraj, kjer se išče uteho ali kamor se gre po kazen. »Tam« je metafora preloženega slovesa in prostor za vse plasti žalovanja. Za tisto nejevernost na začetku, za tesnobo, ki sledi, in nato za protest in jezo, za žalost in nemoč, za frustracijo in občutek zapuščenosti, na koncu pa za hrepenenje in znova hrepenenje in znova … da, hrepenenje se vrača kot potepuh, kot sonce, ki zaide in znova vzide, kot tisti drugi »tam«, kamor odhajajo živi, da bi se še enkrat srečali s človekom, ki ga ni več. Pa vendar je s svojo močjo še vedno prisoten v sanjah, v srcu, v novih srečnih doživetjih in seveda v samoti, izpolnjeni z lepoto preživete skupnosti.