Gostitelji v senci Suareza?
V skupini A favorit Urugvaj, osmina finala nedosegljiva za Saudsko Arabijo.
Odpri galerijo
Povsem mogoče je, da bo Rusija (na fotografiji Igor Smolnikov) največji pečat doma pustila prvi dan, ko bo s tekmo proti Saudski Arabiji na štadionu Lužniki odprla SP. Foto AFP
Povsem mogoče je, da bo Rusija še največji pečat na domačem mundialu pustila prvi dan, ko bo s tekmo proti Saudski Arabiji na štadionu Lužniki odprla SP. Že dolgo ne sodi med nogometne sile, kaj šele velesile. Ta čas je šele 65. na lestvici Fife. Vse, kar bi bilo več od preboja v osmino finala, bi bilo glede na kakovost zasedbe Stanislava Čerčesova presežek.
Rusi imajo močno ligo, vendar v njej dodano vrednost predstavljajo tujci. Zlata doba sovjetskega nogometa sega v 60. leta, ki so se začela z zlatom na premiernem euru. Leta 1988 so Sovjeti igrali še v finalu EP v Nemčiji, od razpada imperija pa Rusija caplja daleč za svetovno elito. Le trikrat je od leta 1994 nastopila na SP in vedno obtičala v skupinskem delu. Na EP ji je šlo malce bolje, vrhunec je četrto mesto iz leta 2008, ko sta bila aduta v napadu Aršavin in Pavljučenko.
Guus Hiddink, Dick Advocaat in Fabio Capello so Rusijo zapustili z debelimi denarnicami in praznimi vitrinami, tujcem je vsaj začasno odklenkalo. Čerčesov, ki se je kot igralec najbolj izkazal v Innsbrucku, je reprezentanco prevzel pred dvema letoma po razočaranju na EP v Franciji, ko se je poslovil Leonid Slucki. Jedro reprezentance je že precej v letih, poslovila sta se brata Berezucki, še vedno vztrajata Sergej Ignaševič (38 let) in Juri Žirkov (34). Ker Rusi niso sodelovali v kvalifikacijah, so si izbrali ugledne tekmece, toda marčevski predstavi proti Braziliji (0:3) in Franciji (1:3) ne obetata nič dobrega.
Favorit skupine A je dvakratni svetovni prvak Urugvaj z Diegom Godinom kot stebrom obrambe ter Edinsonom Cavanijem in Luisom Suarezom kot strojema za gole. V tej sezoni je bil še bolje od njiju naoljen egiptovski superzvezdnik Mohamed Salah, ki bo glavni adut Egipta v lovu na zgodovinski dosežek, kar bi bil nastop v izločilnih bojih. Faraoni so nazadnje na SP nastopili leta 1990.
Osmina finala je nedosegljiva za Saudsko Arabijo, ki se s tem dosežkom sicer lahko pohvali iz leta 1994.
Rusi imajo močno ligo, vendar v njej dodano vrednost predstavljajo tujci. Zlata doba sovjetskega nogometa sega v 60. leta, ki so se začela z zlatom na premiernem euru. Leta 1988 so Sovjeti igrali še v finalu EP v Nemčiji, od razpada imperija pa Rusija caplja daleč za svetovno elito. Le trikrat je od leta 1994 nastopila na SP in vedno obtičala v skupinskem delu. Na EP ji je šlo malce bolje, vrhunec je četrto mesto iz leta 2008, ko sta bila aduta v napadu Aršavin in Pavljučenko.
Guus Hiddink, Dick Advocaat in Fabio Capello so Rusijo zapustili z debelimi denarnicami in praznimi vitrinami, tujcem je vsaj začasno odklenkalo. Čerčesov, ki se je kot igralec najbolj izkazal v Innsbrucku, je reprezentanco prevzel pred dvema letoma po razočaranju na EP v Franciji, ko se je poslovil Leonid Slucki. Jedro reprezentance je že precej v letih, poslovila sta se brata Berezucki, še vedno vztrajata Sergej Ignaševič (38 let) in Juri Žirkov (34). Ker Rusi niso sodelovali v kvalifikacijah, so si izbrali ugledne tekmece, toda marčevski predstavi proti Braziliji (0:3) in Franciji (1:3) ne obetata nič dobrega.
Favorit skupine A je dvakratni svetovni prvak Urugvaj z Diegom Godinom kot stebrom obrambe ter Edinsonom Cavanijem in Luisom Suarezom kot strojema za gole. V tej sezoni je bil še bolje od njiju naoljen egiptovski superzvezdnik Mohamed Salah, ki bo glavni adut Egipta v lovu na zgodovinski dosežek, kar bi bil nastop v izločilnih bojih. Faraoni so nazadnje na SP nastopili leta 1990.
Osmina finala je nedosegljiva za Saudsko Arabijo, ki se s tem dosežkom sicer lahko pohvali iz leta 1994.
