To je morda moj najboljši začetek sezone doslej
Anže Kopitar je na začetku sezone 2023/24 zrušil dva velika rekorda Los Angeles Kings. S 1.297 odigrano tekmo je postal igralec z največ odigranimi tekmami za klub iz mesta angelov, s 758 podajo pa je postal igralec z največ podajami v zgodovini franšize Los Angeles Kings. To je bil tudi povod, ob že sicer njegovem sijajnem vstopu v 18. sezono NHL, za pogovor, ki ga je njegov predstavnik za stke z javnostjo Luka Dolar objavil na spletni strani hockeyacademy.si
Meseca decembra nas veseli, ko pogledamo na rezultatsko lestvico. Ne samo številke vaših predstav, ampak v prvi vrsti številke, ki so zapisane poleg vašega kluba. Praktično se sezona tako dobro še ni začela, igre Los Angelesa so odlične. Kako se počutite ob vsem skupaj?
Počutje je, glede na lestvico, zelo dobro. To je morda moj najboljši štart v sezono v 18 letih, kolikor sem že v Los Angelesu. Ekipa gre zagotovo v pravo smer. Morda smo tudi na tista vprašanja, ki smo jih imeli pred sezono, našli odgovore oz. se je izkazalo, da niti niso bile tako velike slabosti. Ekipa je samozavestna, kar je zelo dobro za vzdušje, to pa se kaže tudi na ledu.
Se vam v glavi vračajo spomini na kakšna pretekla dobra obdobja, ki ste jih vi že imeli pri Los Angelesu? Mlajši, ki so zdaj zraven pa se z vsem tem še malce spoznavajo, kako je, ko igrate dobro.
Ko je dobro počutje v ekipi, ko je samozavest visoka, je vse veliko lažje. Tudi v igri gre lažje. Se nam pa to dogaja, ker imamo ekipo močno, ker so vsi štirje napadi močni. Včasih kakšen napad morda nima najboljše dnevne forme in ostali trije napadi vrtijo tisti krog naprej. Če pogledamo, nimamo nekih posameznikov z nekimi ekstremnimi številkami. Vsak igralec, 20, kar nas je, prispeva k ekipnemu uspehu.
Prej ste že omenili vprašanja – se kaj ubadate z vprašanjem, zakaj vam gre v gosteh tako dobro, izenačili ste rekord po številu zaporednih zmag na začetku sezone, doma pa vam kakšna tekma ne gre tako dobro?
Ne. Včasih tako nanese. Zdaj smo odigrali nekaj več kot 20 tekem, še 60 jih je pred nami. Mogoče se bo pa to čez kakšen teden, dva ali mesec to obrnilo. Tudi doma se počutimo zelo dobro. Odigrali smo nekaj dobrih tekem, a na žalost nismo zmagali. Upam, da se bo iz tega gostovanja to preneslo tudi na našo ledeno ploskev in da se bodo tudi tam nizale zmage.
Jasno, še veliko je do konca sezone. Kje so še rezerve? Se pogovarjate tudi o tem? Kako krmarite čez to dobro obdobje ali enostavno ne gledate tako daleč?
Rezerve so zagotovo še, so tudi stvari, ki jih lahko izboljšamo, tako kot vedno. Če pogledamo tekmo v Columbusu – daleč od tega, da smo odigrali dobro tekmo, na koncu pa smo tekmo nekako pripeljali do tega, da smo dosegli tri gole in jo pripeljali v podaljšku. Sama točka je bila zadovoljiva, ampak ko si v takšnem položaju ne razmišljaš o tem, ampak greš še po tisto ekstra točko, kar nam je tudi uspelo. Kar želim povedati, je to, da včasih sama igra ne bo odlična, ampak dobre ekipe tudi v takih trenutkih nekako najdejo pot do zmage in to smo tudi naredili.
Preko ameriških medijev smo spremljali, kako je vaš sin Jakob prebral začetno peterko pred vašo rekordno tekmo v dresu Los Angelesa. Nismo pa zasledili veliko o ozadju vsega skupaj. Ste vedeli, da bo Jakob prebral imena oz. če niste, ste vsaj slutili, kaj se bo zgodilo?
Ne, nisem imel pojma, da se bo to zgodilo. Vedel pa sem v trenutku, ko so v našo garderobo prišle vse kamere, ki so ga snemale. Jakob je imel dva ali tri dni časa, da je povadil. Naši trenerji so mu povedali, kdo bo imel tekmo, tako da je imel nekaj časa. Mislim pa, da je prebral v pravem slogu, 1A. Moral sem se kar zelo zadržati, da ni pritekla kakšna solza. Bilo je res kar čustveno. Tudi on mi je potem povedal, da ga je bilo malo strah, a mislim, da je super prebral, to so mu povedali tudi vsi fantje in tako je bil tudi on vesel.
Vsa ta čustva pa vi uspete potisniti na stran, ko stopite na ledeno ploskev. Enostavno se vam to na ledeni ploskvi ne pozna. V tem smislu se vas ne dotaknejo niti stoječe ovacije med tekmo, zato nobena podaja ni slabša, kakšen strel bolj mehek ali pa nalet ne tako oster.
Dejstvo je, da v bistvu o tem niti nimam preveč časa razmišljati. Vsaka tekma je poglavje zase, vsaka podaja, vsak strel, vsak sodniški met je poglavje zase. Vedno se je treba zbrati. Mogoče je včasih malce težje, ko se to dogaja, a kot sem rekel že prej – čas, da se bomo na to spominjali, bo čez nekaj let, ko bom v pokoju, ko ne bo potrebno razmišljati o sami tekmi, o sami igri.
Še en primer vodje tudi izven igrišča ste dokazali tudi z nošenjem zaščite za vrat. Niste dolgo oklevali, da to zaščito nadenete, ko se je zgodil tragični dogodek v Veliki Britaniji.
Nesreča, ki si je nihče v najslabših mislih ne zamisli, da bi se lahko zgodila. Po tistem je bilo na voljo nekaj takšnih majic, ki naj bi pomagale ob tovrstnih dogodkih. V tistem trenutku sem se odločil, da bom poizkusil. Če bi bilo pri zaščiti za ovratnik malce nelagodnosti, bi se že navadil, a od prvega treninga naprej sploh nisem čutil, da imam to majico oblečeno. Niti dvakrat nisem pomislil, da tega ne bi več nosil. Tudi Jakob je bil zelo zadovoljen, ker zdaj oba nosiva to zaščito. Če sem lahko malo bolj zaščiten in da ni nelagodno, je to, da to nosim, zelo lahka odločitev.
