V nadaljevanju preberite.
Resda je bil Sportni klub Slovan ustanovljen leta 1913, ob že delujoči Iliriji kot drugi organizirani slovenski nogometni klub v Ljubljani, toda zaradi skorajšnjega začetka 1. svetovne vojne je začel z resnejšim delovanjem šele po vojni, leta 1919. Torej v ugodnejših družbeno-političnih razmerah, saj je po razpadu Avstro-ogrske monarhije v novi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev zavel bolj svež veter tudi na športni sceni.
Med ustanovitelji Slovana so bili industrialec Jože Rohrmann in igralci prvega moštva, bratje Ivan, Fric in Riko Kernc, tudi poznejši člani ljubljanske reprezentance, prvi predsednik pa je postal magistratni uradnik Rudolf Est. Zanimivo, Rohrmann in Est sta bila tri leta prej tudi med ustanovitelji Ilirije. Po prvi veliki vojni je bil Slovan med ustanovitelji Ljubljanske nogometne podzveze, takrat se je tudi prvič vključil v ligaška tekmovanja, najvidnejši dosežek pa je bilo 3. mesto v ljubljanski skupini leta 1928.
Po igranju v Tivoliju je Slovan svoje prvo igrišče dobil šele leta 1934 v Zeleni jami, za poslopjem podjetja Kolinska. Že takrat je imel klub izrazito slovanski in delavski pečat. Mladina in drugi, ki so obiskovali tekme, so se spogledovali z revolucionarnimi idejami, ki jih je ponujal komunizem. Najprepoznavnejši politični aktivist v Slovanu je bil igralec Miroslav Perc - Maks, ki je bil član Komunistične partije Jugoslavije, v 2. svetovni vojni je padel aprila 1945 v zadnji sovražnikovi ofenzivi. Pozneje je bil razglašen za narodnega heroja, po njem je dobil ime ugledni mednarodni mladinski turnir, ki so ga vrsto let prirejali na Kodeljevem. No, policija je v monarhiji je poskušala napredne ideje zatreti tako, da je leta 1938 ukinila nogometni Slovan.
