Neobriti nabritež v ragbijski Kataloniji izbral biatlon

Ko se je po koncu lanske biatlonske sezone poslovil Martin Fourcade, se je izteklo eno obdobje športne panoge, ki kombinira smučarski tek in streljanje, ter začelo novo. Če je gospod podporočnik po vojaškem činu petkratni olimpijski zmagovalec in trinajstkratni svetovni prvak, potem gotovo ni od muh, da je kariero sklenila takšna legenda biatlona. Pa še nekaj je bilo izjemno zanimivo pri Martinu Fourcadu, ni prihajal iz alpskega dela Francije, temveč izpod Pirenejev, iz departmaja Vzhodni Pireneji ob španski meji. Torej, iz, kar napišimo tako, katalonskega dela Francije.

Ko smo ga pred leti na tekmovanju za svetovni pokal na Pokljuki vprašali, kako da se je pod Pireneji odločil za biatlon in ne recimo za tam bolj priljubljeni ragbi, nam je zdaj 32-letnik odgovoril: »Z biatlonom se je začel ukvarjati moj starejši brat Simon, sam sem mu le sledil.« Upokojeni biatlonec, ki s partnerico Hélène in hčerkama, petletno Manon in triletno Inès, živi v kraju La Llagonne, je sedemkratni zaporedni skupni zmagovalec svetovnega pokala (2012–18). V minuli sezoni mu je prav na zadnji tekmi v zasledovanju na 12,5 km za dan skrajšanega programa v Kontiolahtiju Norvežan Johannes Thingnes Bø za dve samcati točki odnesel skupno zmagoslavje. Pa čeprav je Fourcade v svojem labodjem spevu zmagal.



V svetovnem pokalu, član biatlonskega cirkusa je bil trinajst sezon, je zbral 83 zmag in bil skupaj s štafetami na stopničkah 186-krat, ima tudi 26 malih kristalnih globusov. S 83 posamičnimi zmagami, skupaj z olimpijskimi igrami, je na večni lestvici na drugem mestu za slovitim Norvežanom Olejem Einarjem Bjørndalnom (95). Seveda ima v svoji zakladnici cel kup osebnih in svetovnih rekordov, zanimiv je ta, da je v kar štirih sezonah osvojil tako veliki kristalni globus za skupno zmago kot vse štiri male kristalne za posamične discipline. No, da ne bomo le biatlonsko ozko naravnani, Fourcade je po odličjih na olimpijskih igrah, že omenjenih petih zlatih in še dveh srebrnih, najuspešnejši francoski olimpijec v zgodovini.


 

Oster nasprotnik dopinga

Bil je znan kot neizprosen tekmovalec, hiter tekač, kadar mu je na strelišču šlo, pa je tudi tarče zadeval skoraj rafalno hitro. Nič čudnega, da so ga poimenovali Monsieur Biathlon (gospod Biatlon). Ko je tekaške smuči in puško postavil v kot, so se nekateri, no, kar večje število jih je bilo, nad odločitvijo čudili, a katalonskemu Francozu je po vseh teh uspehih očitno zmanjkalo prave motivacije. »Na športni poti sem osvojil več, kot sem si sploh mislil, da bom,« je omenil biatlonec, ki je bil taktično do skrajnosti pretkan, v zasledovalnih tekmah in preizkušnjah s skupinskim startom se je kar poigraval s tekmeci. Rumeno majico vodilnega v svetovnem pokalu je nosil kot drugo kožo, a v zadnjih dveh tekmovalnih zimah si je skupno zmago pritekel in pristreljal novi norveški biatlonski čudež Johannes Thingnes Bø. Fourcade je bil velik borec proti prepovedanim poživilom, s svojo karizmatično osebnostjo in ostrim mnenjem je bil v prvih vrstah kritikov, seveda predvsem ruskih tekmovalcev.

Da je gospod Biatlon resnično pravi džentelmen, zanimivo, večinoma je tekmoval neobrit, kot da mu gre na vsem svetu najbolj na živce brivnik, pa nam je razkril v odgovoru na še eno vprašanje, ko smo ga pobarali v biatlonskem središču na Rudnem polju. Kaj meni o Jakovu Faku? »Je super športnik, nikoli nisem bil zaskrbljen zanj, vedno se izkaže v pravem trenutku,« je hvalil biatlonski as iz departmaja Pyrénées-Ori­entales v prelepih Pirenejih. »V mojem departmaju so zelo lepa smučišča. To je lepa pokrajina, ki povezuje morje in gore. Res sem srečen, da živim tam, pokrajina pa je primerna tudi za biatlon,« je takrat povedal najboljši biatlonec na svetu, ki v prostem času rad kolesari, teče in jadra na deski.