Baloni nove finančne krize so napihnjeni

Finančni in borzni baloni se v svetu že tretjič po letu 2000 močno napihujejo, med vlagatelji na delniških trgih že od leta 2009 prevladujejo zlasti bikovski trendi. Vrednost borznega indeksa S&P 500 se je v tem času kar potrojila. V zadnjih nekaj mesecih je mogoče slišati vse več svaril, da se trend preprosto ne more nadaljevati v nedogled in da je samo vprašanje časa, kdaj se bodo zgodile »korekcije«, kot se v finančnem žargonu reče padcu tečajev.

Spomnimo se, kako močno so padle precenjene delnice internetnih »pikakom« podjetij leta 2001, še vedno čutimo posledice velike finančne in gospodarske depresije po zlomu wallstreetske ikone Lehman Brothers leta 2008. Da bi po njej spodbudile gospodarsko rast, so vodilne svetovne centralne banke (Federal Reserve, ECB) spustile obrestne mere na dno in hkrati začele tiskati milijarde evrov in dolarjev svežega denarja. Vsaj FED je s tem ponovila lekcijo, ki je, paradoksalno, zelo pripomogla h kreiranju in poznejšemu glasnemu poku borznih balonov. In zdaj so baloni že napihnjeni: vrednotenja delnic na ameriškem trgu zdaj za kar 40 odstotkov presegajo cenovne vrhove pred začetkom zadnje krize leta 2008.

Razviti svet se je tako zdaj znašel v situaciji, ko ima opraviti z dvema balonoma. Prvi je klasičen delniški borzni balon, drugi pa je balon javnega dolga, ki je nastal ob zdravljenju posledic prejšnje krize. »Ta kriza še ni premagana ne v evrskem območju ne na mednarodni ravni, kjer finančni trgi še ne delujejo normalno. Obresti so še vedno zelo nizke, centralne banke finančne sisteme državnih gospodarstev še naprej podpirajo z ekstremnimi denarnimi ukrepi. Stare krize še ni konec in tudi ne vemo, ali jo bomo lahko premagali ali pa bo spet izbruhnila,« je v pogovoru za to številko Sveta kapitala povedal ustanovitelj kölnskega ekonomskega inštituta Thomas Mayer.

In kakšne bi bile posledice novega velikega svetovnega borznega zloma za Slovenijo? Vemo, kako slabo smo jo odnesli leta 2009, ko je plima naše prejšnje lažne, na kreditih napihnjene konjunkture odtekla, posledice finančne krize pa so odnesle kar osem odstotkov našega BDP. V primerjavi z letom 2008 »je pozitivno to, da naša vpetost v mednarodne finančne tokove ni več tako problematična. Takrat je bilo problematično zadolževanje naših bank na grosističnem trgu, predvsem kratkoročno zadolževanje. S tem smo naredili enako napako, kot so jo v 90. letih, pred svojo krizo, naredile vzhodnoazijske države. Ob preusmeritvi tokov kapitala namreč ostaneš brez vsega, ker moraš hitro vrniti zelo velik del dolga. Ta element je zdaj pri nas nekako saniran. Kapitala v naših bankah je tudi več, slabe terjatve so pripoznane. Imamo pa drugo šibko točko – če smo imeli prej relativno majhen delež javnega dolga in bili na varni strani radarja vse do leta 2011, znaša zdaj javni dolg že 80 odstotkov BDP,« je v pogovoru za to številko Sveta kapitala opozoril naš drugi sogovornik, ekonomist Igor Masten.