Tiskane izdaje
Bruselj, Frankfurt − Po včerajšnji pričakovani zmagi na predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji sta tako stranka Siriza kot njen vodja Aleksis Cipras že prejela številne čestitke, pa tudi opozorila.
Britanski premier David Cameron, prvi od evropskih voditeljev, ki se je odzval na Ciprasovo zmago, je na družbenem omrežju twitter zapisal, da bo zmaga Sirize povečala gospodarsko negotovost v vsej Evropi. Zato se mora Velika Britanija držati njegovega načrta, da si stabilnost zagotovi doma, je dodal.
Nekatere druge evropske države so ubrale toplejše tone. Francoski predsednik François Hollande je Ciprasu za zmago čestital že ponoči in mu obljubil sodelovanje pri spodbujanju rasti in stabilnosti območja evra v duhu napredka, solidarnosti in odgovornosti. Italijanski minister za evropske zadeve Sandro Gozi pa je dejal, da so po grških volitvah nastale nove priložnosti za spremembe v Evropi, za ustvarjanje rasti in investicij ter boja proti brezposelnosti.
Zadovoljstvo je izrazil tudi vodja španske »sorodnice« Sirize − stranke Podemos, ki se prav tako zavzema za konec politike varčevalnih ukrepov. »Upanje prihaja, strah odhaja. Siriza, Podemos, zmagali bomo,« je po navdbah AFP dejal Pablo Iglesias. Kot je dodal, se je z zmago Sirize Grčija osvobodila diktata Nemčije.
Ciprasu je danes čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da bo Moskva lahko sodelovala z novo grško vlado, voditelju Sirize pa je v zahtevnih pogojih zaželel veliko uspeha. Upanje, da bodo tesno sodelovali z novo grško vlado, so izrazili tudi v Washingtonu. »Čestitamo Grčiji ob uspešni izvedbi parlamentarnih volitev in se veselimo tesnega sodelovanja z novo vlado,« je po navedbah STA dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Mark Stroh.
ECB zavrača odpise svojega dela grških dolgov
Če je zmagovalec grških volitev Aleksis Cipras iz stranke Siriza upal, da bo z lahkoto izvedel svoje predvolilne obljube o olajšanju grškega dolžniškega bremena, so mu iz Evropske centralne banke že dan po zmagi nalili čistega vina.
Član izvršilnega odbora ECB Benoît Cœuré je v nemškem časopisu Handelsblatt povedal, da bi bil odpis grških dolgov sicer politična odločitev, njegova ustanova pa se že iz pravnih razlogov ne more strinjati z nobenim odpisom dolgov, ki bi vključeval tudi grške obveznice pri ECB. Tako kot predsednik ECB Mario Draghi tudi francoski ekonomist poudarja, da morajo vlade držav evrskega območja za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja uveljaviti strukturne reforme in uravnotežiti državne proračune.
Načrte verjetnega grškega premiera je že ocenilo tudi nekaj nemških politikov. Visoki politik nemške CDU Wolfgang Bosbach poudarja, da razdrtja pogodb in dogovorov ne bi smeli nagrajevati, po njegovem prepričanju bi bil to popolnoma napačen signal drugim državam v krizi. Parlamentarni voditelj opozicijskih Zelenih Anton Hofreiter se, nasprotno, zavzema za delni odpis grških dolgov v zameno za socialne in gospodarske reforme, za nemško Levico in njena voditelja Katjo Kipping ter Bernda Riexingerja pa je uspeh Sirize upanje na nov začetek za vso Evropo. Evropska reševalna politika s pomočjo trojke, na katero je mogočno vplivala zvezna vlada Nemčije, po njunem prepričanju ni uspela.
»Kmalu bo postalo jasno, da obljube, ki jih je Grkom dal kandidat Sirize Cipras, niso nič drugega kakor predvolilne laži. Evropski davkoplačevalci ne bodo pripravljeni plačevati za Ciprasove prazne obljube. Evropa je pripravljena pokazati solidarnost z Grčijo, če bodo obveznosti, ki so bile dogovorjene, v celoti spoštovane. Vse obveznosti morajo biti izpolnjene,« pa je sporočil vodja poslanske skupine desnosredinske EPP v evropskem parlamentu, bavarski konservativec Manfred Weber.
Tudi Finska ni naklonjena odpisu dolgov
Predsednik finske vlade Alexander Stubb je po poročanje YLE povedal, da Helsinki Grčiji ne bodo odpisali dolgov. Finska da bi bila pripravljena le razpravljati o podaljšanju rešilnega programa obdobja za vračilo dolgov. »Niti razpravljati ne bi smeli o tem, da bi finski davkoplačevalci plačali za grške fiskalne spodbude,« je povedal. Rezultat volitev da bi morali spoštovati, Finska pa si želi enako: spoštovanje in izvajanje sprejetih sporazumov. Stubb opozarja, da se je evrska kriza začela, ker se pravila niso spoštovala. Finska je ob Nemčiji in Nizozemski država z najbolj strogo politiko glede varčevalno-reformnih zavez kriznih držav.
V EU mešani odzivi
Vodja socialistov v evropskem parlamentu Gianni Pittella je že sinoči sporočil, da je bila sporočilo volitev v Grčliji jasno: ustaviti varčevalno politiko in diktat trojke. Nova vlada naj bi zagotovila bolj pošteno politiko in več socialne pravičnosti. Po njegovem mnenju vnovična pogajanja o grškem dolgu, še zlasti o pogojih pomoči, ne bi več smeli biti tabu. Čas da je za naložbe v gospodarsko rast za zmanjšanje primanjkljaja in javnega dolga.
Evropski komisar za digitalno gospodarstvo, Nemec Günther Oettinger, je v pogovoru za nemški radio ocenil, da se po Ciprasovi zmagi politika in ponudba EU Grčiji ne bo spremenila. Atene da od marca potrebujejo novo financiranje in v pogovorih Aten s trojko je bil že narejen napredek. »Verjamem, da bo Cipras v prihodnjih dneh moral videti, da njegova država potrebuje financiranje, da Grčija potrebuje Evropo (in obratno) in da se zaradi volitev naše stališče ne more spremeniti,« je ocenil Oettinger. Odpis dolgov Grčiji je po njegovem izključen. To da bi med drugim bilo negativno sporočilo v smeri Portugalske, Irske, Cipra in tudi Španije.
»Grčija je naredila izjemen napredek v zadnjih letih. Pripravljeni smo ji pomagati pri spopadanju s preostalimi reformnimi izzivi,« je glede grških volitev sporočil glasnik evropske komisije Margaritis Schinas. Komisija da popolnoma spoštuje suvereno in demokratično izbiro volivcev. »Pripravljeni smo na sodelovanje z novo vlado, ko bo ta imenovana,« je povedal Schinas.
»Govorjenje o odpisu dolgov nima smisla,« pa je v Bruslju opozoril nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Sprejete zaveze da veljajo. Grčiji po njegovim besedah nihče nikoli ni želel česa vsiljevati, marveč le pomagati. Tudi njegov francoski kolega Michel Sapin je opozoril, da se bo moral nadaljevati dialog u Atenami. Ključne za zagotavljanje stabilnosti in spodbujanje gospodarske rasti v Grčiji naj bi bile administrativne in fiskalne reforme. Govorjenje o grškem izhodu iz območja evra da škodi tako Grčiji kot tudi Evropi. Sapin je sicer prepričan, da je Cipras že med kampanjo pokazal odgovornost.
Juncker: Preučili bomo Ciprasov seznam želja
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob prihodu na zasedanje evrske skupine pojasnil, da se bodo pogovarjali tako z odhajajočo vlado Antonisa Samarasa kot tudi s prihodnjo oblastjo v Grčiji. »Odpis dolga ni nujno vprašanje, ki bi se postavljalo,« je povedal. Opozoril je na obstoječa pravila in sporazum z Atenami. Seznam želja nove vlade da bodo preučili.
Če bo Cipras pretiraval, bo Grčija brez denarja
Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je v pogovoru za nemški radio opozoril, da Cipras nima manevrskega prostora za izsiljevanje. »Če bo z zahtevami pretiraval, se denar ne bo več stekal v Grčijo,« je opozoril nemški socialdemokrat, ki se je ponoči dolgo pogovarjal s Ciprasom. Schulz je prepričan, da je Cipras pragmatik, ki se kar dobro zaveda, da bo moral sklepati tudi kompromise. Namesto o odpisu dolgov, ki se Schulzu glede na razmerje sil ne zdi uresničljiv, bi morali po njegovem razpravljati, denimo, o izboljšanju davčnih prihodkov, saj so najbogatejši Grki med krizo umaknili denar iz države. Tega, pravi, bi se morali lotiti.
V praksi se je že zgodil odpis dolgov
Po pisanju FAZ dolžniško breme Grčije kljub dolgovom v višini 175 odstotkov BDP ni tako veliko, kot se dojema. Rešilna posojila Grčiji imajo zelo dolge roke (tudi čez leto 2050) in obresti zanje so nižje, kot jih, denimo, plačuje Nemčija. V povprečju je ročnost posojil Atenam iz evropskega kriznega mehanizma EFSF (drugi rešilni sveženj iz leta 2012) Grčiji kar 32 let. »Ekonomsko gledano podaljšanje rokov za vračilo in zniževanje obresti že tako deluje kot odpis dolgov. Merjeno po njihovi kapitalski vrednosti je odpisanih že 40 odstotkov terjatev EFSF do Grčije,« piše frankfurtski časnik.
Grška vlada bo v prihodnjih mesecih v pogajanjih s partnerji iz evrskega območja morala doseči kompromis. Na zasedanju evrske skupine novembra 2012 je bilo Atenam že tako obljubljeno, da so članice pripravljene še bolj znižati obresti za dvostranska posojila (prvi rešilni sveženj iz leta 2010), če bo Grčija imela primarni presežek v proračunu (ga že ima) in izpolnila zaveze. Obrestna mera je že tako krepko nižja od enega odstotka, saj znaša le še trimesečni euribor plus 50 bazičnih točk. Krediti potečejo šele daljnega leta 2041, Grčija bo začela glavnico odplačevati v prihodnjem desetletju.
Med sprejemanjem drugega rešilnega svežnja leta 2012 je bil odpis dolgov bankam in drugim zasebnim upnikom v vrednosti okoli sto milijard evrov. Danes imajo kar 75 odstotkov terjatev javni upniki: evrske države, ECB, IMF.
O povolilni Grčiji danes tudi evroskupina
O položaju Grčije po včerajšnjih volitvah bodo danes razpravljali finančni ministri držav v območju evra.
Predsednik evrske skupine, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem je pred zasedanjem ministrov za finance denarne unije povedal, da so sicer pripravljeni na delo z novo vlado v Atenah in odprti za pogovore z njo, a pričakujejo izpolnjevanje sprejetih grških zavez glede reformno-varčevalne politike. Spomnil je, da so Atenam obljubila še nadaljnje ublažitve, če bo nujno in če bo Grčija izpolnila zaveze. Članstvu v območju evra da pomeni spoštovanje zavez in pravil.
Že bivša vlada tega ni naredila, zaradi česar program pomoči, ki se je iztekel lani ni bil končan in so ga podaljšali za dva meseca, do konca februarja. Pogoj za končanje programa, odobritev zadnjega obroka pomoči in nadaljnjega premostitvenega posojila ESM je pozitivna ocena trojke o izpolnjevanju zavez.
Nadaljnje podaljšanje programa bo ena od tem zasedanja evrske skupine danes popoldne. Kot je namignil Dijsselbloem, veliko popuščanja Ciprasu ne bo. »Z zmanjšanjem obresti in podaljšanjem zapadlosti posojil je bilo že veliko narejenega za zmanjšanje dolžniškega bremena Grčije. Glede tega ni veliko nuje« je povedal Dijsselbloem. Tudi Ciprasovi zahtevi po odpisu dolgov ni naklonjen. »Verjamem, da odpis dolgov nima veliko podpore,« je ocenil Nizozemec. Ob izpolnjevanju zavez od nove grške vlade pričakuje, da bo delala za okrepitev grškega gospodarstva.
