Nemški svet za etiko predlaga konec prepovedi incesta

Incestne razprave. Mnogi hočejo, da zgodovinski tabu o prepovedi spolnih odnosov med brati in sestrami ostane kazniv.

Objavljeno
26. september 2014 13.00
reu/GERMANY/
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin - Nemški svet za etiko, ki svetuje vladi, predlaga konec prepovedi incesta. Konec tabuja za spolne odnose med družinskimi člani, v tem primeru med brati in sestrami, sicer nima veliko možnosti za zakonodajni uspeh, a vseeno močno odmeva v Nemčiji in tujini.

Spolni odnosi med ožjimi družinskimi člani so tudi v Nemčiji prepovedani in storilcem grozi večletna zaporna kazen, nemški svet za etiko pa s svojim predlogom za dekriminalizacijo incesta odgovarja na ljubezensko zgodbo med Patrickom Stübingom in Susan Karolewski.

Tedaj štiriindvajsetletni brat in šestnajstletna sestra sta se spoznala šele leta 2000, saj so socialne službe Patricka zaradi nasilnega očeta že pri treh letih oddale v rejo in kasneje v posvojitev. Tudi duševno rahlo prizadeta Susan je odraščala v nasilju in brat in sestra sta se kmalu zbližala, tudi intimno. Dva od štirih njunih otrok pa sta resno motena v razvoju, tretji se je rodil s hudo srčno napako.

Te tri otroke so socialne službe paru odvzele in Patrick je moral v zapor, a se je na sodiščih še naprej bojeval za svojo ljubezen, dokler ni leta 2012 evropsko sodišče v Strasbourgu spolnem odnose med bratom in sestro razsodilo za incest, ki ostaja prepovedan. Tedaj osemindvajsetletna Susan je soglašala, z bratom-ljubimcem je komunicirala le še prek odvetnikov in s soglasjem socialnih služb Patricku ni dovolila niti obiskovanja hčere, ki ji je še ostala.

Nemškim medijem je povedala, da se je v razmerje z bratom spustila zaradi mladostnega hrepenenja po ljubezni, in da tega ne bi naredila nikoli več. Svoje prepričanje je potrdila še z enim otrokom iz drugega ljubezenskega razmerja.

Pri nemškem svetu za etiko pa zdaj verjamejo, da zgodba ni končana. Za štirinajst članov šestindvajset članskega sveta je prepoved incesta nesprejemljiva, saj ne dovoljuje svobodnega odločanja posameznikov o spolnem življenju.

Ta pravica po njihovem odtehta »abstraktno zamisel varovanja družine«, spolno razmerje med brati in sestrami pa je v zahodnih družbah tako redko in ostaja tabu, da ga s tem ne bi spodbujali, prizadetim pa bi olajšali položaj. V sosednji Franciji je takšno zakonodajo odpravil že Napoleon, incest, če je prostovoljen, ni kazniv niti v številnih drugih državah.

Priporočilo nemškega sveta za etiko pa vsaj v sedanjih političnih okoliščinah nima veliko upanja na zakonodajni uspeh, vsak dokler v Berlinu vlada konservativna unija CDU/CSU, zavrača ga tudi socialdemokratski pravosodni minister. »Ukinitev kazni za incestna dejanja v družini bi bila v popolnem nasprotju z zaščito nemotenega razvoja otrok,« je povedala vladna predstavnica za tisk.

Trije otroci omenjenega para s težkimi razvojnimi ali zdravstvenimi motnjami potrjujejo takšna prepričanja in tudi devet članov sveta za etiko, ki niso soglašali z večinsko odločitvijo, govorijo o »motečem pravnopolitičnem signalu« ter poudarjajo, da je varstvo integritete različnih družinskih vlog pomemben predpogoj za uspešni osebnostni razvoj.

Po drugi strani pa so sodobne družbe pogosto bolj naklonjene pravicam odraslih kot nerojenih otrok, tehnologija pa vse bolj omogoča goljufanje narave. Tistim, ki hočejo imeti otroke, pa čeprav jih brez pomoči znanosti ne bi mogli spočeti, umetno oplojevanje in nadomestne nosečnosti pomagajo že zdaj, znanstveniki pa napovedujejo tudi združevanje genov treh ali več ljudi, da bi tako otrokom prihranili dedne bolezni.

»Šest najinih bratov in sester je zaradi prirojenih motenj umrlo v otroštvu,« je v časih, ko se je še bojeval za ljubezen do svoje sestre, Patrick Stübing poudarjal, da gre veliko narobe tudi pri otrocih genetsko popolnoma različnih parov. Ljubezni med njim in njegovo sestro pa je kljub temu že zdavnaj konec.