Priseljevanje je postalo prva skrb Evropejcev

Najnovejša raziskava Evrobarometra je pokazala, da je priseljevanje najbolj žgoča tema, ki tačas zaposluje Evropejce: štirje od desetih Evropejcev so prepričani, da mora biti ukvarjanje s priseljevanjem prioriteta njihove vlade.

Percepcije javnosti o priseljencih, v katerih preštevilni prepoznavajo nevarnost, nimajo podlage v dejstvih, pa vendar večini Evropejcev ugaja evropska trdnjava, ki budno straži dvižni most. Politika se sklicuje prav na to nenaklonjeno javno mnenje in nanj opira svojo restriktivno politiko.

Odkar so raziskovalci Evrobarometra leta 2010 prvikrat javnosti zastavili vprašanje, kaj je zanje najpomembnejša evropska tema, je tokrat ekonomijo izpodrinilo priseljevanje in se uvrstilo na prvo mesto. V dvajseterici držav članic je to zdaj poglavitna problematika, važnejša od gospodarskih dilem. Osemintrideset odstotkov Evropejcev pojmuje priseljevanje kot ključno vprašanje EU, v primerjavi z minulo jesenjo se je številka povečala za 14 odstotnih točk. Zaradi prišlekov, ki letos množično prečkajo Sredozemlje, bežijo pred vojno in lakoto oziroma iščejo boljše priložnosti zase, se je javna občutljivost za priseljevanje poudarjeno povečala. Gospodarske razmere, brezposelnost in stanje javnih financ vznemirjajo prebivalce Evropske unije opazno manj: samo za kakih 23 do 27 odstotkov vprašanih je našteto prednostno vprašanje.

Priseljevanje je prva skrb več kot polovice Maltežanov (65 odstotkov), Nemcev (55 odstotkov), Estoncev (54 odstotkov), Dancev (50 odstotkov). Portugalska (16 odstotkov) in Grčija (27 odstotkov) sta pravzaprav edini članici Unije, za kateri priseljevanje ni ena od treh najpomembnejših evropskih zadev. Številke so utemeljene na obsežni raziskavi, ki je vključila v svoje vprašalnike 31.868 ljudi v celotni osemindvajseterici in tudi petih državah kandidatkah EU.

Švedski zgled

Medtem ko se percepcije, povezane s preseljevanjem ljudi iz ene članice Unije v drugo niso spremenile in ostajajo večinoma pozitivne (51 odstotkov), priseljevanje iz zunajevropskih okolij vzbuja pozitivne občutke pri samo tretjini Evropejcev (34 odstotkov). Švedska izstopa kot edina članica, v kateri prebivalstvo večinsko dojema priseljevanje kot pozitiven pojav (66 odstotkov). Vemo, več kot je v kaki državi priseljencev, bolj pozitivno postane javno mnenje. Skandinavska država je zagotovila azil za skoraj trikrat več beguncev na tisoč prebivalcev v primerjavi z Nemčijo, ki je sicer na prvem mestu pri podeljevanju azila.

Bolj omejena večina, ki priseljevanje pojmuje pozitivno, je še v Romuniji, Španiji, Portugalski, Hrvaški, Irski in na Nizozemskem. Povsod drugod prevladuje negativno mnenje: najbolj ksenofobne so Češka, Latvija, Estonija, Grčija, Slovaška, pa tudi Madžarska in Bolgarija. V primerjavi z letom poprej so se negativne zaznave povečale v petnajsterici držav članic Evropske unije. Približno tri četrtine vprašanih pa so ob tem izrazile podporo skupni evropski migracijski politiki, za slednje se zavzema javnost v vseh 28 članic grupacije. Privrženost skupni politiki na tem področju se je najizraziteje povečala v Nemčiji, Švedski in Hrvaški.

Podatki za nacionalno raven nasploh nekoliko odstopajo od vseevropske. Na nacionalni ravni je za 42 odstotkov Evropejcev (tri odstotke manj kot lani jeseni) najpomembnejša stvar brezposelnost, medtem ko je priseljevanje s 23 odstotki na drugem mestu, pred ekonomskimi razmerami. Dolgoročnejša analiza pokaže občutne spremembe. Ekonomija postaja za večino vprašanih manj pomembna (zaskrbljenost zaradi gospodarskih razmer in inflacije sta se od leta 2011 znižali za 21 oziroma 13 odstotkov), spektakularno pa se je povečala skrb za socialno varnost in priseljevanje (16 odstotkov od jeseni 2011).

Kriminalizacija

Pomenljiv je tudi podatek, da v večini evropskih držav državljani niti ne smejo pomagati priseljencem: pomoč pri vstopu v Unijo oziroma nudenje prenočišča sta kaznivi. Lani objavljeno poročilo evropske agencije za temeljne človekove pravice (FRA) navaja ukrepe v različnih evropskih državah, s katerimi skušajo odvrniti oziroma kaznovati tovrstno pomoč. Redki izjemi, ki odstopata od mučne prakse, predstavljata Belgija in Irska.

Po podatkih evropske agencije za meje Frontex je v prvi polovici letošnjega leta na evropsko celino prišlo 153.000 priseljencev, kar je 150 odstotkov več kakor leto poprej. Največ ljudi prihaja iz Sirije, Eritreje in Somalije. Statistika Visokega komisaritata Združenih narodov za begunce (UNHCR) kaže, da je najbolj množična vstopna točka za prišleke, ki prečkajo Sredozemsko morje, postala Grčija: tu je letos pristalo 63.000 ljudi, malce več kot v Italiji, kamor jih je prek morja pripotovalo 62.000. Zaradi južne lege je pomembna točka vstopanja iz severne Afrike prav Malta, to odraža podatek, da je za dve tretjini Maltežanov priseljevanje osrednja evropska tema. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je letos v morju umrlo 1865 ljudi.