Cipras prisegel kot grški premier  

Siriza, ki hiti s sestavljanjem vlade, bo vladala s pomočjo »grških patriotov«. Koalicija je le navidez nenavadna.

Objavljeno
26. januar 2015 08.10
GREECE ELECTION/GOVT
Š. P., Ma. Ja., Delo.si; Boštjan Videmšek, poročevalec
Š. P., Ma. Ja., Delo.si; Boštjan Videmšek, poročevalec

Atene − Zmagovalec včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitev v Grčiji in vodja skrajno leve stranke Siriza Aleksis Cipras je že prisegel kot novi grški premier, najmlajši v zadnjih 150 letih. Kot poroča AFP, je namesto tradicionalne verske izrekel civilno prisego in tako dejal, da bo »vselej služil interesom grškega ljudstva«.

Pred tem je Siriza, ki je na včerajšnjih volitvah za las zgrešila absolutno večino v parlamentu in bo morala zaradi tega oblikovati koalicijsko vlado, že naredila prvi in najpomembnejši korak − v vladi se ji bo pridružila desno usmerjena stranka Neodvisni Grku pod vodstvom Panosa Kamenosa.

»Od tega trenutka dalje imamo vlado. Novemu premierju bomo izkazali zaupanje,« je po navedbah tiskovne agencije AFP po današnjem srečanju s vodjo Sirize Aleksisom Ciprasom dejal Kamenos. Informacijo, da se bosta stranki povezali v parlamentu, je potrdil tudi vir pri Sirizi.

Vodja stranke Neodvisni Grki (ANEL) Kamenos ni povedal, koliko ministrskih mest bo v novi vladi imela njegova stranka, dejal pa je, da se bo Cipras še danes sestal z grškim predsednikom Karolosom Papuljasom, ki mu bo podelil mandat za sestavo vlade, za kar ima Siriza na voljo tri dni. Če ji to ne bi uspelo, bi po grški zakonodaji priložnost za oblikovanje vlade dobila doslej vladajoča Nova Demokracija, ki je s 27,8 odstotka glasov in 76 sedeži pristala na drugem mestu.

Programa Sirize in Neodvisnih Grkov se sicer v veliki meri razlikujeta, druži ju le nasprotovanje pogojem, pod katerimi je Grčija deležna mednarodne pomoči, piše STA.

Siriza za las ob večino v parlamentu

Da bi Siriza sama oblikovala vlado, sta ji v 300-članskem parlamentu zmanjkala le dva sedeža. Po preštetju 99,5 odstotka glasov je namreč osvojila 36,4 odstotka glasov podpore in s tem 149 sedežev, medtem ko je za oblikovanje vlade potrebnih najmanj 151 sedežev.

Nova koalicijska vlada pa bo imela 162 sedežev. Neodvisni Grki so namreč na včerajšnjih volitvah osvojili 4,8 odstotka glasov podpore in s tem predvidoma 13 sedežev.

Pripravljenost na sodelovanje v vladi pod vodstvom Sirize je sicer pred tem izrazila tudi sredinska stranka To Potami (Reka) s šestimi odstotki glasov in 17 poslanci.

Triodstotni parlamentarni prag je uspelo preseči še neonacistični Zlati Zori s 6,3 odstotka glasov, ki bo v parlamentu imela 17 poslancev, komunistom s 5,5 odstotka glasov in 15 poslanci ter dosedanjemu koalicijskemu partnerju Nove Demokracije, socialističnemu Pasoku, ki je prejel 4,7-odstotno podporo in s tem osvojil 13 sedežev, piše STA.

Prvič po 92-ih letih pa v grškem parlamentu ne bo sedel poslanec s priimkom Papandreu. Volivci so Georgea Papandreuja, naslednika legendarne grške politične dinastije in enega največjih krivcev za grško tragedijo, ki je le mesec dni pred volitvami izstopil iz Pasoka in ustanovil Gibanje demokratičnih socialistov, v nedeljo (do)končno izrinili iz grške politike.

Najnižja vrednost evra v enajstih letih

Po zmagi Sirize je Aleksis Cipras povedal, da je konec strogega varčevanja in da zmaga pomeni odhod evropske trojke iz države. Giorgos Stathakis, ki je pri Sirizi zadolžen za finančno načrtovanje, pa je danes dejal, da se nova vlada ne namerava sestati s pogajalci Evropske centralne banke, evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada, ampak bo vztrajala pri neposrednih pogovorih z evropskimi vladami.

Skupna evropska valuta se je kmalu zatem znašla pod močnim pritiskom − tečaj evra je padel na 1,1098 dolarja, kar je nova najnižja raven po letu 2003, potem pa se je vendarle nekoliko okrepil in zrasel na 1,1175 dolarja.

Oblikovanje nove grške vlade z nestrpnostjo med drugim pričakujejo v Bruslju, o izidih grških volitev pa bodo že drevi na zasedanju govorili finančni ministri držav z evrom.