Tiskane izdaje
Bruselj − V evropski politiki, tako na ravni Evropske unije kot v posameznih članicah, je po razkritju panamskih dokumentov skladno s pričakovanji slišati več retoričnih pozivov k preprečevanju selitve milijard v poštne nabiralnike v davčnih oazah kot konkretnih predlogov za zajezitev takšnega ravnanja.
Vodilni politiki bi morali biti v zadregi, saj vse razsežnosti skrivanja denarja pred davki niso razkrili državni organi, marveč mediji. Vsaj v nekaterih članicah, denimo v Španiji in Franciji, so že sprožili prve preiskave pranja denarja in davčnih prevar. Francoski predsednik François Hollande se je posebej zahvalil medijem za delo, koristno za mednarodno skupnost. V Franciji je tarča očitkov o odpiranju poštnih nabiralnikov vodilna banka Société Générale. Finančni minister Michel Sapin je zahteval od njenega vodstva, naj da na mizo vse informacije.
Francoski predsednik François Hollande. Foto: Philippe Desmazes/AFP
Nemška kanclerka Angela Merkel je izražala bolj zadržano stališče, češ da bi vedno morali pogledati, s katerimi sredstvi se je najbolje bojevati proti izogibanju plačevanju davkov. Nekaj nemških bank je bilo sicer že finančno kaznovanih za takšne prakse. Po mnenju finančnega ministra Wolfganga Schäubleja bi morali razkritja izkoristiti za okrepitev pritiska in odpravo nepravilnosti. Iz vrst nemških sovladajočih socialdemokratov prihajajo očitki o pohlepu superbogatih in zahteve po strogem kaznovanju nemških bank, ki so organizirano sodelovale v davčnih utajah.
Dunaj za sankcije proti davčnim oazam
V manjših članicah je odločnosti več. V Avstriji, ki se je šele pred kratkim odpovedala davčni tajnosti, se je kancler Werner Faymann zavzel za stroge ukrepe, sankcije proti državam, ki »imajo očitno prikrivanje davčnih prevar s poštnimi nabiralniki za poslovni model«. Tudi v Belgiji, kjer se v povezavi s panamskimi dokumenti omenja več bogatašev, tudi solastniki pivovarskega orjaka AB Inbev, je finančni minister Johan Van Overtveldt napovedal pregled aktov. Za dokumentacijo je zaprosil belgijske medije, ki so sodelovali pri razkritju panamskih dokumentov.
Najbolj ambiciozne načrte imajo v evropskem parlamentu. Njegov predsednik Martin Schulz je v nemškem časopisju razglasil, da se je v zadnjih desetletjih z nebrzdano liberalizacijo ustvaril profesionalni sistem izogibanja plačilu davkov, pranja denarja in davčnih utaj. Tega sistema bi se po njegovih besedah morali nemudoma lotiti.
Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Foto: Reuters
Vodja socialistov v evropskem parlamentu Gianni Pittella je zahteval, da bi se pred parlamentarnim preiskovalnim odborom o davčnih aferah morali zagovarjati tako predstavniki Paname kot tudi vpleteni ljudje. Podobne zahteve ima tudi desnosredinska EPP.
Veliko hrupa za nič
Kadar izbruhnejo takšni škandali se evropska politika odziva na enak način. Na koncu doseženega ni veliko. Članice EU nočejo sprejeti preveč strogih predpisov, ker se bojijo, da bi z njimi postavili domače banke in druga finančna podjetja v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s tekmeci po svetu. Tudi znotraj EU, v kateri članice vedno branijo nacionalne šampione, enotnosti ni. Nepredstavljivo je, da bi britanski premier David Cameron pristrigel peruti bankam v londonskem Cityju pri negovanju »odnosov« z Britanskimi Deviškimi otoki.
