Tiskane izdaje
Madrid − V poslanske klopi so danes sedli španski politiki, izvoljeni na nedavnih predčasnih volitvah, ki znova niso prinesle absolutnega zmagovalca. Obeti za oblikovanje večine tudi tokrat, tako kot po decembrskih volitvah, niso najboljši.
V prihodnjih dneh bo španski kralj Filip VI. z voditelji političnih strank začel pogovore o oblikovanju vlade. Po pričakovanjih bo za mandatarja imenoval dosedanjega premiera Mariana Rajoya, čigar Ljudska stranka (PP) je na junijskih volitvah osvojila največ sedežev, 137, a v 350-članskem parlamentu še vedno premalo za absolutno večino, zato bo morala skleniti koalicijsko vlado.
Za zdaj jim podpore ne obljublja nobena od drugih večjih strank, kljub temu pa je PP včeraj prestala pomemben preizkus − na položaju predsednice parlamenta so s pomočjo Ciudadanosa, ki je na volitvah 26. junija z 32 sedeži pristal na četrtem mestu, potrdili njihovo kandidatko Ano Pastor.
V Ciudedanosu so doslej napovedovali, da so se pripravljeni vzdržati glasovanja o zaupnici Rajoyu, a da ga ne nameravajo podpreti. Strankina odločitev bi mu kljub temu lahko koristila, saj za potrditev zaupnice potrebuje le večino vseh, ki bodo oddali svoj glas. Kako bi glasovale druge stranke, še ni dokončno znano, a vsaj drugouvrščeni socialisti vztrajajo, da ne bodo podprli vlade pod vodstvom PP. Če bo Rajoyu kljub temu uspelo zbrati dovolj podpore, gre prvo glasovanje o zaupnici po navedbah agencije Reuters pričakovati okoli 2. avgusta.
Večina strank se sicer strinja, da Španija potrebuje trdno vlado, ki se bo spoprijela z upehanim gospodarstvom in drugimi izzivi domače politike, kot so ambicije ene najpomembnejših španskih regij Katalonije o neodvisnosti. Tej težnji sicer nasprotujejo vse večje stranke, le tretjeuvrščeni Unidos Podemos meni, da bi morala regija sama, z referendumom, odločiti o svoji usodi.
