Tiskane izdaje
Buenos Aires − Primer že tako v sumljive okoliščine zavite smrti argentinskega tožilca Alberta Nismana, ki so ga sredi januarja, le nekaj ur preden naj bi razkril domnevno škodljive informacije o predsednici Cristini Fernandez de Kirchner, našli ustreljenega v glavo, se vse bolj zapleta. Mediji so namreč razkrili, da je tožilec pred časom spisal osnutek naloga za aretacijo argentinske predsednice.
Informacijo o tem, da je tožilec Nisman razmišljal ne le o aretaciji predsednice, ampak tudi o aretaciji zunanjega ministra in nekaterih drugih visokih funkcionarjev v vladi, je že v nedeljo objavil argentinski časnik Clarin. Tožilka Viviana Fein, ki preiskuje Nismanovo smrt, je navedbe sprva zanikala − prav tako tudi vodja kabineta argentinske predsednice Jorge Capitanich, ki je poročilo časnika označil za smeti in ga nato teatralno raztrgal −, včeraj pa vendarle priznala, da je poročanje časnika pravilno. Kot je pojasnila Feinova, je šlo za »nenamerno napako v komunikaciji«. Zavrnila je tudi očitke, da je tožilstvo obstoj dokumenta zanikalo zaradi pritiska oblasti.
Osnutek naloga za aretacijo predsednice Cristine Fernandez de Kirchner zaradi domnevnega prikrivanja dejstev in ščitenja vpletenih v bombni napad na judovski center v Buenos Airesu leta 1994, v katerem je umrlo 85 ljudi, 300 pa je bilo ranjenih, so sicer našli v tožilčevih smeteh. Šestindvajset strani dolg dokument je bil glede na datum spisan 14. junija lani.
Razkritje, da je Nisman razmišljal o aretaciji predsednice, je še en preobrat v škandalu, ki že vse od tožilčeve smrti odmeva v Argentini. Kot smo že poročali, je 51-letni tožilec umrl le nekaj ur prej, preden bi moral nastopiti pred argentinskimi poslanci, pred katerimi je menda nameraval predsednico in zunanjega ministra Hectorja Timermana obtožiti prikrivanja resnice o najhujšem terorističnem napadu na argentinskih tleh v moderni zgodovini. V preiskavi, ki jo je objavil le nekaj dni pred smrtjo, je Nisman predsednico in druge visoke vladne funkcionarje obtožil, da so v zameno za dostop do iranske nafte prikrivali vpletenost Teherana v napad.
Preiskovalci so sprva domnevali, da je tožilec storil samomor, pozneje pa so njegovo smrt označili za sumljivo.
Argentinci so glede tega precej razdeljeni, poroča AFP. Nekateri domnevajo, da ga je umorila vlada, drugi pa, da je bil ubit v okviru zarote, s katero so hoteli očrniti predsednico. Glede na raziskave javnega mnenja približno 70 odstotkov Argentincev meni, da resnice o Nismanovi smrti ne bodo nikoli izvedeli.
Fernandez de Kirchnerjeva je po drugi strani trdno prepričana, da si Nisman ni vzel življenja. Kot je dejala prejšnji teden, je tožilčeva smrt zarota, s katero jo poskušajo očrniti. Predsednica je poleg tega večkrat omenila povezavo med obveščevalnimi službami in Nismanovo smrtjo. Dejala je, da so s tožilcem manipulirali obveščevalni agentje, ga ukanili, da je izrekel hude obtožbe na njen račun, nato pa ubili, ko ni bil več koristen. Dokazov, ki bi podprli njeno teorijo, (še) ni predstavila, prav tako ni razkrila, koga sumi, da stoji za zaroto.
Argentinska predsednica je prejšnji teden tudi napovedala, da bo razpustila argentinsko obveščevalno službo Secretaria de Inteligencia (SI) in namesto nje ustanovila zvezno preiskovalno agencijo (FIA).
Vodstvo nove agencije bi izbiral predsednik, potrditi pa bi ga moral senat. Agencija bi bila podvržena strožjemu predsedniškemu nadzoru, imela pa bi manj pooblastil in manj vpliva na politiko. Med njene glavne naloge bi spadali boj proti terorizmu, preprodaja drog in trgovini z ljudmi, medtem ko se ne bi smela vpletati v obveščevalne dejavnosti na domačih tleh, razen če bi bila ogrožena nacionalna varnost. Zbrane informacije bi predali javnemu ministrstvu, ki bi imelo edino pooblastila za ukrepanje. Poleg tega bi bili agentje nove obveščevalne agencije, ki bi morda delovali zunaj zakonskih določil, podvrženi strožjim kaznim.
O predsedničinem predlogu so že včeraj začel razpravljati poslanci. Vlada upa, da bosta oba domova parlamenta predlog podprla v mesecu dni.
Argentinska obveščevalna služba SI, nekdaj znana kot SIDE, sicer uživa veliko avtonomijo in visoka pooblastila. Njena preteklost je precej temačna, ne le zaradi njenih dejavnosti v času tako imenovane umazane vojne med vojaško diktaturo med letoma 1976 in 1983, ko je vohunila za marksističnimi uporniki, sindikati in drugimi levičarji, ampak tudi pozneje − konec koncev njeni agentje niso preprečili napada na judovski center, pozneje pa je agencija menda celo sabotirala preiskavo dogodka. Zaradi zarote za prikrivanje dokazov na sojenje čakata nekdanji vodja SI Hugo Anzorreguy pa tudi nekdanji argentinski predsednik Carlos Menem.
