»Če želimo biti združeni, kar je naš namen, moramo premagati vse oblike nesoglasij, nestrpnosti, predsodkov in sovraštva«, je papež nagovoril najpomembnejše budistične menihe v tej azijski državi.
Z govori podžigajo sovražnost
Nekateri budistični menihi v Burmi s svojimi govori že več let podžigajo sovražnost do muslimanov ter s tem utrjujejo sovražen odnos do manjšine. V zadnjih mesecih so najvišji budistični predstavniki začeli brzdati najbolj skrajne menihe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Papež Frančišek se je srečal tudi z burmanskimi škofi. Foto: Andrew Medichini/AFP
Od konca avgusta je iz Burme zbežalo okoli 620.000 pripadnikov muslimanske manjšine, ki jih budistična večina prebivalcev države sicer preganja že več desetletij. Povod za nasilje vojske in policije nad civilnim prebivalstvom je bil napad muslimanskih upornikov na varnostne sile.
Papež je že v torkovem govoru po srečanju z burmansko voditeljico Aung San Suu Kyi pozval k »zavezanosti pravičnosti in spoštovanju človekovih pravic«, a ni izrecno omenil Rohingov. Katoliška skupnost v tej pretežno budistični azijski državi ga je namreč posvarila, da bi z izrecnim omenjanjem manjšine Rohingja lahko škodoval okoli 660.000 tamkajšnjim katoličanom.
Papež Frančišek na obisku v Mjanmaru. Foto: Andrew Medichini/AFP
Več organizacij za človekove pravice je kritiziralo papeža, ker ni omenil manjšine Rohingja in domnevnih zločinov storjenih proti njim. Vendar je Frančiška danes v bran vzel tiskovni predstavnik Vatikana Greg Burk, ki je dejal, da »papež zaradi tega ne bo izgubil moralne avtoritete«. Pojasnil je, da njegova diplomacija ni nezmotljiva in da je papež resno vzel opozorila lokalne katoliške skupnosti.
Katoliška skupnost je Frančiška posvarila, da bi z izrecnim omenjanjem manjšine Rohingja lahko škodoval okoli 660.000 tamkajšnjim katoličanom. Foto: Andrew Medichini/AFP