Tiskane izdaje
Kairo, New York – »Ne bomo jim pustili, da obglavljajo naše otroke,« je v intervjuju za francoski radio Europe 1 povedal egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi, ki je včeraj, po objavi obglavljenja 21 egiptovskih državljanov, proti skrajnežem Islamske države v Libiji ukazal vojaško posredovanje. Kot je povedal, je posredovanje v sosednji državi dejanje samoobrambe, ob tem pa mednarodno skupnost pozval k sestavi koalicije proti skrajnežem v Libiji.
Povedal je, da kot edino možnost vidi mednarodno koalicijo. »Libijsko ljudstvo smo milicam prepustili kot zapornike ... Uporniki morajo odložiti orožje in nadaljevati svoje delo v civilnem kontekstu. Moramo jih razorožiti in preprečiti, da bi orožje padlo v roke skrajnežev,« je povedal Sisi.
Na egiptovske pozive se je že odzval varnostni svet ZN, ki je za jutri sklical izredno zasedanje.
Al Sisi je že včeraj govoril s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom in italijanskim premierom Matteom Renzijem, na sedežu ZN v New Yorku pa se te dni mudi zunanji minister Sameh Šukri. Francija sicer že mesece poziva k nekakšnemu mednarodnemu posredovanju v Libiji, zato ne preseneča, da je Hollande včeraj podprl Sisijevo pobudo o izrednem zasedanju VS ZN in novih ukrepih mednarodne skupnosti.
K odločnejši diplomatski kampanji v okviru ZN je po današnjem sestanku s svojimi ministri pozval tudi Renzi, ki pa je za zdaj izključil možnost italijanskega vojaškega posredovanja. »Mednarodna skupnost ima vse potrebne instrumente za ukrepanje, če se bo za to odločila. Naš predlog je počakati na varnostni svet ZN. Moč ZN je nedvomno večja od moči radikalnih milic,« je še povedal.
Anonimni vir iz Nata je za AFP povedal, da v zavezništvu ne razmišljajo o vojaškem posredovanju v Libiji, so pa pripravljeni libijskim oblastem na pomoč priskočiti z napotki o obrambi in varnosti. Zadržani so tudi v Evropski uniji, od koder so sporočili, da bodo o razmerah v Libiji še ta teden govorili z ameriškimi oblastmi, a za zdaj ne vidijo nobene možnosti za vojaško posredovanje.
Politični kaos, ki je v Libiji zavladal po padcu dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija, je na stežaj odprl vrata skrajnim skupinam, kakršna je Islamska država. Več libijskih skupin je po poročanju AFP sklenilo zavezništvo s skrajnimi suniti, ki so lani na območju Iraka in Sirije razglasili kalifat. Prav oni so domnevno odgovorni tudi za smrt 21 egiptovskih koptov.
