Tiskane izdaje
Bruselj – Visoki predstavniki več kot šestdesetih držav z Zahoda, iz Azije in arabskega sveta so na zasedanju na bruseljskem sedežu Nata snovali strategijo za nadaljnjo bitko proti Islamski državi (IS). Pred očmi niso imeli le uničevanje ciljev IS v Iraku in Siriji, marveč tudi ustavljanje propagande, financiranja in priliva džihadistov.
To je prva konferenca koalicije na takšni ravni, srečevali naj bi se redno, predvidoma vsake pol leta. Sestanek je sicer potekal na sedežu Nata, toda zavezništvo ob načelni podpori njenim naporom uradno s koalicijo nima nič. Odločitev za sestanek na Natu je imela bolj logistično naravo, saj so se dan prej v Bruslju že zbrali zunanji ministri članic zavezništva. V dvorani, kjer so delegacije snovale strategijo, so bili vsi Natovi simboli prikriti. Nato na Bližnjem vzhodu deluje le ob turški meji s šestimi baterijami raket patriot iz Nemčije, Nizozemske in ZDA.
V koaliciji proti IS imajo vodilno vlogo ZDA. »Naše države se razlikujejo po geografiji, zgodovini, ozadju in kulturi, a vsi priznavamo skupno grožnjo. IS je nevarnost našim interesom in vrednotam,« je povedal organizator srečanja, ameriški državni sekretar John Kerry. Koalicija bo po njegovih besedah delovala, dokler ne bo zmagala. To delovanje da se bo »najverjetneje merilo v letih«. ZDA ocenjujejo, da je dosedanjih okoli tisoč zračnih napadov na IS že imelo znaten učinek - oslabljeno je bilo njeno vodstvo in logistične zmogljivosti. Napredovanje njenih sil na terenu je bilo ustavljeno.
Kot razlog za zadovoljstvo koalicija navaja uspehe iraških sil pri Mosulu, jezu Haditha, Tikritu ... Kerry je navedel še širjenje območja okoli rafinerije Baiji, pogumno bojevanje kurdskih sil, začetek vključevanja sunitskih plemenskih bojevnikov. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier – Nemčija ne sodeluje v vojaških operacijah koalicije, iraškim Kurdom pa je pomagala z orožjem – je z zadovoljstvom ugotavljal, da zavezništvo postaja čedalje širša. To da je ključno, da ideologija IS ne bi padla na plodna tla.
Šestdeset partneric je v Bruslju sprejelo posebno izjavo, v kateri so se zavezale k dolgoročni strategiji in skupnim prizadevanjem za poraz IS. Glavne naloge bodo podpora vojaškim operacijam, postavljanje zmogljivosti in usposabljanje; ustavljanje pritoka tujih terorističnih bojevnikov; onemogočanje financiranja; zagotavljanje človekoljubne pomoči; predstavljanje prave narave IS za njeno ideološko delegitimizacijo. Vsaka država se lahko sama odloči pri uresničevanju katere naloge bo sodelovala.
Države, ki v koaliciji ne sodelujejo vojaško, lahko k skupnemu cilju pripomorejo, denimo, z obveščevalno dejavnostjo in prizadevanji za preprečevanje financiranja IS, ki temelji na tihotapljenju nafte, trgovini z ljudmi, prodaji starin … V vojaških operacijah proti IS pod vodstvom ZDA sodeluje več evropskih in arabskih držav. Po navedbah Pentagona je pred kratkim zračne napade v v vzhodnem Iraku izpeljal še Iran. Sodelovanje Irana ima poseben pomen v pogajanjih o njegovem jedrskem programu.
Slovenija kot del koalicije po navedbah zunanjega ministra Karla Erjavca sicer ne bo sodelovala v vojaških operacijah ali usposabljanju vojakov, a je zavezana bitki proti terorizmu in koaliciji proti IS. »Države same izbirajo, kako bodo sodelovale,« je povedal med zasedanjem zunanjih ministrov Nata. Tako si Slovenija prizadeva za prepričevanje financiranja IS in novačenja bojevnikov. Erjavca skrbijo evropski džihadisti v IS: 500 iz BiH, 1500 iz Belgije, 5000 iz Francije. »Če po vrnitvi domov, ne bodo pod nadzor, so lahko huda grožnja,« je ocenil.
