Tiskane izdaje
Potem ko so proruski separatisti, ki nadzorujejo območje, nizozemskim forenzičnim preiskovalcem včeraj omogočili dostop do trupel in prizorišča strmoglavljenja, je zvečer proti Harkovu odpeljal vlak, na katerem so naloženi posmrtni ostanki 280 žrtev. Vlak je že pripotoval v Harkov, kjer bodo trupla prevzeli nizozemski strokovnjaki in opravili prvi pregled, nato pa jih bodo naložili na letalo in prepeljali na Nizozemsko, od koder je proti Kuala Lumpurju tudi poletel nesrečni let MH17 in od koder je bila večina potnikov. Trupla bodo na Nizozemskem identificirali, nato pa jih bodi vrnili njihovim svojcem po vsem svetu. Urad nizozemskega javnega tožilca je tudi že odprl preiskavo nesreče, poroča AFP.
Poleg tega so proruski separatisti v desetkilometrskem radiju okoli območja strmoglavljenja letala razglasili premirje. Da bo prekinil z vsemi spopadi na območju, je že včeraj sporočil tudi Kijev, čeprav pa orožje dejansko ni potihnilo − v spopadih v okolici Donecka je bilo včeraj ubitih pet in ranjenih 12 ljudi.
Samooklicani premier Donecke ljudske republike Aleksander Borodaj je malezijskim preiskovalcem predal tudi črni skrinjici letala, ki beležita podatke o letu in pogovor v pilotski kabini. Preiskovalci so že sporočili, da sta črni skrinjici v dobrem stanju in da sta utrpeli le manjše poškodbe.
Prenašanje krivde se nadaljuje
Besedna vojna med Kijevom in Moskvo ter vzajemno obtoževanje za tragedijo se medtem nadaljuje. Vanjo se je vpletel tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je Moskvo pozval, naj uporabi svoj vpliv in od upornikov zahteva sodelovanje v mednarodni preiskavi nesreče. Ruski predsednik Vladimir Putin mora dokazati, da podpira preiskavo, je dejal Obama. Po njegovih besedah je naloga Moskve zagotoviti, da uporniki ne ponaredijo dokazov in preiskovalcem omogočijo takojšen dostop do prizorišča nesreče.
Ruski predsednik je danes obljubil, da bo pritisnil na upornike in storil vse, kar je v njegovi moči, da bodo lahko preiskovalci nemoteno opravili svoje delo, a hkrati dodal, da mora tudi Zahod pritisniti na Kijev. »Ukrajinske oblasti je treba pozvati k spoštovanju temeljnih norm dostojanstva - vsaj za kratek čas, za obdobje preiskave, naj razglasijo premirje.«
Moskva je krivdo za tragedijo letala sicer znova pripisala Ukrajini. Kot so sporočili, je pred strmoglavljenjem malezijskega potniškega letala le tri do pet kilometrov od njega letelo lovsko letalo ukrajinske vojske. »S kakšnim razlogom je vojaško letalo letelo vzdolž civilne letalske poti, praktično ob enakem času in na enaki ravni kot potniško letalo?« so vprašali v Moskvi. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je navedbe nemudoma zanikal in jih označil za lažne
Pred tem je Kijev objavil nove posnetke pogovorov, ki po njegovih trditvah dokazujejo, da so poskušali proruski separatisti črni skrinjici z nesrečnega letala skriti pred preiskovalci. Kijev je posnetke, ki menda dokazujejo krivdo separatistov, objavil že kmalu po nesreči. Ukrajinska obveščevalna služba SBU je namreč po lastnih navedbah prestregla telefonske pogovore proruskih separatistov, v katerih so ti menda priznali krivdo za strmoglavljenje malezijskega potniškega letala. Kot je sporočila SBU, so separatisti le nekaj minut po strmoglavljenju boeinga 777 ruski vojski sporočili, da so zadeli letalo, pri čemer so sicer domnevali, da so streljali na ukrajinsko vojaško letalo antonov an-26, piše STA. Avtentičnosti posnetkov ni bilo mogoče preveriti, tiskovni predstavnik separatistov iz Donecka pa je njihovo verodostojnost zanikal že prejšnji teden.
EU o ukrepih po strmoglavljenju letala
O ukrepanju po domnevni sestrelitvi leta MH17 bodo danes v Bruslju razpravljali zunanji ministri Evropske unije. EU je nad strmoglavljenjem letala šokirana, članice pa so enotne, da je treba nemudoma zagotoviti neodvisno mednarodno preiskavo ter poiskati in obsoditi krivce, piše STA.
Ministri bodo menda razpravljali tudi o novih sankcijah proti Rusiji. Novi evroskeptični britanski zunanji minister Philip Hammond je namreč že napovedal, da bo skušal evropske kolege prepričati, da zaradi podpore separatistom sankcije proti Moskvi zaostrijo. Nove sankcije bi lahko po britanskih navedbah vključevale omejitve, povezane s tehnologijami za dvojno uporabo, tudi vojaško. Nekateri pozivajo tudi k uvedbi gospodarskih sankcij, a članice vsaj doslej o tem niso uspele skovati enotnega stališča, piše STA.
