Tiskane izdaje
Dunaj – Na začetku julija se bo moral po dveh mandatih posloviti sedanji avstrijski predsednik Heinz Fischer, boj za njegovega naslednika, ki se bo vrtel zlasti okoli vprašanja »reševanja« begunske krize, pa utegne biti po mnenju tukajšnjih političnih analitikov eden od najbolj neodločenih in najrazburljivejših v zgodovini »druge republike«.
Veteran socialdemokratske stranke Heinz Fischer, ki bo jeseni dopolnil 78 let, se je v dunajsko palačo Hofburg preselil pred dvanajstimi leti, ko je na predsedniških volitvah z manj kot pet odstotki glasov prednosti premagal tekmico iz ljudske stranke in nekdanjo zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner. Leta 2010 je imel takrat že neodvisni kandidat Fischer, ki je v času predsednikovanja zamrznil članstvo v svoji stranki, lažje delo, ko se je potegoval za novi mandat in že v prvem krogu zbral nekaj manj kot 80 odstotkov glasov.
Ljudska stranka, ki je bila v vladni koaliciji s socialdemokrati, uradno ni podpirala nobenega kandidata, a svojega tudi ni imenovala, zato je bila na takratnem glasovanju z zgodovinsko nizko volilno udeležbo edina »resna« Fischerjeva tekmica kandidatka svobodnjakov Barbara Rosenkranz.
Heinz Fischer. Foto: Heinz-Peter Bader/Reuters
Ko bodo letos, 24. aprila, šteli glasove avstrijskih volivcev, rezultati ne bodo tako samoumevni, saj so doslej predstavljeni tako strankarski kot neodvisni kandidati preveč »izenačeni«. Zato že zdaj nekateri analitiki napovedujejo, da se bo okoli 6,3 milijona avstrijskih volivcev imelo šele 22. maja v drugem krogu možnost odločiti, kdo bo naslednjih šest let »simbolično« vodil njihovo državo.Kot prva od vodilnih avstrijskih strank je 10. januarja svojega uradnega kandidata predstavila ljudska stranka – 74-letnega Andreasa Kohla, ki je bil v letih 2002-2006 predsednik spodnjega doma zveznega parlamenta. Imenovanje enega od najbolj katoliško konservativnih politikov v stranki je bilo precejšnje presenečenje, saj so mediji napovedovali, da bo ÖVP v boj poslala vplivnega, priljubljenega in mlajšega deželnega glavarja Spodnje Avstrije Erwina Prölla.
Kohlovi prvi nastopi, v katerih je kritiziral preblago avstrijsko politiko do begunske krize, so nakazali, da bo to vprašanje postalo ena od osrednjih tem v predvolilni kampanji in da bo ljudska stranka s svojim konservativnim kandidatom poskušala jemati glasove takrat še neznanemu kandidatu med avstrijskimi volivci trenutno najbolj priljubljene svobodnjaške stranke.
Alexander Van der Bellen. Foto: Heinz-Peter Bader/Reuters
Čeprav so se v javnosti pojavila tudi imena predsednice parlamenta Doris Bures in nekdanjega kanclerja Franza Vranitzkyija, je bilo pri izbiranju uradnega kandidata socialdemokratske stranke Rudolfa Hundstorferja manj špekulacij in ugibanj. Ta 64-letni politik, ki je do imenovanja za uradnega strankarskega predsedniškega kandidata vodil zvezno ministrstvo za delo, socialo in zaščito potrošnikov, se med kampanjo ne bo mogel izogniti vprašanjem, zakaj Avstrijo pesti rekordna brezposelnost.
Njegov največji konkurent v boju za leve in liberalne glasove pa je 72-letni Alexander Van der Bellen, nekdanji dolgoletni voditelj Zelenih, ki pa bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. »Imam veliko možnosti, da postanem naslednji avstrijski predsednik,« je neskromno povedal profesor ekonomije, ki je bil že v času vodenja Zelenih med ljudstvom vedno bolj priljubljen kot njegova stranka, javnomnenjske raziskave, v katerih se še niso pojavili vsi kandidati, pa so mu do nedavnega kazale prednost pred ostalimi predsedniškimi kandidati.
A predvolilni boj se še ni zares začel. Zadnja od velikih je prejšnji teden svojega kandidata predstavila svobodnjaška stranka, ki bi po javnomnenjskih raziskavah prepričljivo zmagala na zveznih parlamentarnih volitvah, če bi bile volitve jutri, ne pa šele čez dobri dve leti, ko se utegne novi predsednik države znajti pred dilemo, ali bo premierski mandat zaupal svobodnjaku. Kar nekaj je bilo namigovanj, da se v boj za predsednika države utegne spustiti sam njen vodja Heinz-Christian Strache, a je ta v novoletnem govoru napovedal, da ga bolj zanima pomembnejši položaj v državi: vodenje naslednje vlade.
Vse do uradne razglasitve so bili analitiki prepričani, da bodo svobodnjaki za svojo kandidatko izbrali nekdanjo evropsko poslanko Ursulo Stenzel, ki je lani k njim prestopila iz ljudske stranke, a so se na koncu odločili za najmlajšega od vseh doslej predstavljenih kandidatov. Norbert Hofer, ki bo marca dopolnil 45 let, je še konec prejšnjega leta izjavil, da se počuti premladega za ta položaj, a na koncu so ga starejši kolegi prepričali, da bo zmogel, je kasneje izjavil politik, ki je zdaj »tretji predsednik« spodnjega doma zveznega parlamenta. »Ne, ni premlad, je osvežujoč,« ga je na predstavitvi opisal Strache.
Irmgard Griss. Foto: Leonhard Foeger/Reuters
Hofer, ki ne velja za jastreba, v časniku Standard pa so ga opisali kot »prijazni obraz« svobodnjaške strake, pravi, da je »zelo, zelo lačen drugega kroga« volitev. O tem, da bo do njih najbrž res prišlo, napovedujejo tudi javnomnenjski strokovnjaki, ki peterici vodilnih kandidatov trenutno merijo od 16 do 24 odstotkov volilne podpore.
Poleg omenjene moške četverice mednje sodi tudi 69-letna nekdanja predsednica vrhovnega sodišča Irmgard Griss, ki jo javnost pozna kot voditeljico preiskovalne komisije o primeru Hypo Alpe Adria. Za uradno kandidatko se je ponujala tako Zelenim kot svobodnjakom, a je niso sprejeli, zato bo na volitvah nastopila kot neodvisna.
