Tiskane izdaje
Čeprav je do parlamentarnih volitev še več kot dve leti, v opoziciji že pripravljajo »strokovne konference« o tem, kako bodo leta 2018 odpravili »diktaturo« vladajoče desničarske stranke Fidesz. Glede na trenutno razpoloženje med prebivalstvom bodo imeli težko nalogo, saj bi trenutno za stranko premiera Viktorja Orbána glasovala dobra polovica tistih madžarskih volivcev, ki bi se volitev tudi udeležili.
Prve velike volitve bodo Madžari imeli že prihodnje leto, ko bodo izbirali novega predsednika. Ko so 52-letnega Orbána konec prejšnjega leta na strankarskem kongresu ponovno izbrali za voditelja Fidesza, je napovedal, da ga ne bo med kandidati za ta vodilni, a simbolični položaj v državi, saj računa, da bo leta 2018 še tretjič zapored prevzel vodenje vlade.
Trenutno njegovi stranki izidi javnomnenjskih raziskav dobro kažejo, saj bi po anketi, ki jo je konec januarja izvedla agencija Medián, dobila kar 53 odstotkov glasov tistih, ki so trdno odločeni, da bodo glasovali. To je celo za nekaj desetink odstotka boljši rezultat kot leta 2010, ko je na parlamentarnih volitvah Fidesz dobil absolutno večino sedežev, skupaj z manjšo Krščanskodemokratsko ljudsko stranko pa je vladajoča koalicija dosegla celo potrebni dve tretjini glasov, s katerimi je lahko njen glasovalni stroj spreminjal ustavo in uvajal razvpito Orbánovo »neliberalno demokracijo«.
Viktor Orbán. Foto: Laszlo Balogh/Reuters
Tudi zaradi nove volilne zakonodaje je Fidesz pred dvema letoma ponovil uspeh na volitvah, koalicija pa ohranila dvotretjinsko večino v parlamentu. Toda kmalu po volitvah se je pojavilo nekaj škandalov, ljudje so z množičnimi protesti preprečili sprejetje zakona o obdavčitvi interneta, po nadomestnih parlamentarnih volitvah na začetku lanskega leta pa je vladajoča koalicija izgubila dvotretjinsko večino, ker sta nova poslanca postala člana skrajno desne stranke Jobbik.
Ta je bila zlasti med mlajšimi čedalje bolj priljubljena, njen »rejting« se je približal 30 odstotkom, medtem ko je Fideszu padel pod 40, lani marca pa sta se stranki po številu podpornikov skorajda izenačili. A potem je prišlo poletje, z njim pa begunska kriza, na katero se je Orbánova vlada odzvala s propagandnimi akcijami in ostro protipriseljensko politiko, ki ji je v hipu dvignila priljubljenost med prebivalstvom.
Zbegani Jobbik
Zdaj bi za Fidesz glasovala več kot polovica volivcev, Jobbiku pa je po nekaterih anketah priljubljenost padla že pod 20 odstotkov. Zaradi tega so v vodstvu te stranke, ki nekoč ni skrivala svojega nacionalističnega ekspanzionizma, antisemitizma in sovraštva do Romov, v zadnjem času povsem zbegani. Analitiki so pričakovali, da se bo zaradi Fideszovega pomika še bolj proti desni tudi Jobbik zatekel v še večjo desno skrajnost, a zgodilo se je prav nasprotno.
Gábor Vona, vodja madžarske stranke Jobbik. Laszlo Balogh/Reuters
Ker ga je Viktator, kakor nasprotniki »ljubkovalno« kličejo Orbána, izrinil s skrajne desnice, se je voditelj Jobbika Gábor Vona odločil za pot proti sredini. Na nedavnem shodu je izjavil, da bi morala stranka graditi mostove in pritegniti vse razočarane volivce, agitacijo njegovih strankarskih tovarišev pa je pričakovati zlasti med šolskimi in zdravstvenimi delavci, ki so tako nezadovoljni, da napovedujejo proteste in stavke.
Modernisti proti populistom
Če bi bile volitve danes, bi na tretjem mestu z okoli 15 odstotkov glasov pristali socialisti. A ne ti ne druge bolj leve stranke ne delajo nič, odkar so v opoziciji, je v soboto novinar spletišča Hvg.hu Árpád W. Tóta ugotavljal na konferenci Inštituta za svobodo in reforme v Budimpešti. Na njej so se zbrali opozicijski politiki in analitiki, da bi se pogovorili, kako »leta 2018 premagati diktaturo Fidesza, saj Madžarska ne bo preživela še štirih let pod njimi«, kakor je povedal Lajos Bokros, moderator konference, nekdanji finančni minister, bivši evropski poslanec in voditelj opozicijske neparlamentarne liberalno-konservativne stranke Gibanje za moderno Madžarsko.
Po njegovih besedah bi se morala vsa »modernistična« opozicija poenotiti proti »populistični« vladajoči stranki in v vseh volilnih okrožjih ponuditi skupne kandidate, ki bi nastopili proti »Fideszu in Jobikku v svoji bolj ali manj nacistični obliki« ter obljubili volivcem, da bodo v 500 dnevih po izvolitvi ponovno vzpostavili pod sedanjo oblastjo odpravljeno pravno državo, medijsko svobodo, volilni sistem in ustavo. A v zadnjih šestih letih je delovanje opozicije ponudilo le malo razlogov za optimizem, je dodal politični analitik László Kéri. Po njegovem sedanja opozicija ni sposobna premagati vladajoče stranke, nobenih možnosti tudi ne vidi, da bi oblast odnesel ljudski upor, »čeprav si Fidesz prizadeva za to«.
