Več digitalizacije, večja odpornost

Digitalizacija je eno od treh ključnih področij razvoja gradbeništva, so poudarili udeleženci nedavnega zaključnega dogodka evropskega projekta o strategiji razvoja veščin v panogi. Sektor je drugi najpomembnejši v evropskih gospodarstvih, po stopnji digitaliziranosti pa zaseda predzadnje mesto. Premalo ustreznih veščin zaposlenih je samo eden od izzivov.

V primerjavi z drugimi sektorji je gradbenega težje digitalizirati, saj je narava dela drugačna, manj je ponavljajočih se nalog, je na srečanju v Bruslju poudaril Žiga Turk s katedre za gradbeno informatiko na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (FGG). Vendarle pa takšni procesi obstajajo in so temelj, na katerem lahko podjetja gradijo digitalizacijo. Panoga zagotovo je napredna, »digitalne dvojčke uporabljamo že leta, le drugače smo jih imenovali«, je spomnil. Udeleženci so se strinjali, da je ključnega pomena za korak naprej na tem področju, da se zaposleni ustrezno usposobijo.

»Izziv v panogi je preveč slabo plačanih zaposlenih, ki tudi nimajo dovolj spretnosti, kakršne zahteva digitalizacija. Spremeniti je treba poslovni model in se ne vračati k poceni delovni sili. Digitalizacija je priložnost, da panoga postane manj prašna, delo pa varnejše in manj naporno,« je poudaril Tom Deleu, generalni sekretar Evropske zveze gradbenih in lesnih delavcev, in dodal, da sindikati digitalizaciji ne nasprotujejo, ampak v njej vidijo priložnost. Je pa po njegovem prepričanju zaposlenim treba to tudi ustrezno predstaviti, jim približati, da se jim ne bo zdelo samo kot znanstvena fantastika.

Preizkušnja malih in srednjih podjetij

Podhranjenost z ustreznimi veščinami je velik problem predvsem v majhnih in srednje velikih podjetjih, pa meni vodja ekipe in koordinatorka iniciativ za digitalno transformacijo gradbeništva in urbanega okolja pri evropski komisiji Ilektra Papadaki. »Naj bo transformacija še tako dobro načrtovana, ne bo uspešna, če zaposleni, ki jo v praksi morajo izvesti, nimajo ustreznih znanj in veščin,« je poudarila in dodala, da morajo podjetja imeti na voljo večji nabor orodij za usposabljanje in relevantnejše programe.

V okviru projekta o strategiji razvoja veščin v gradbeništvu (Construction blueprint), v katerem je sodelovalo 24 organizacij iz 12 držav, tudi Slovenije, so med drugim vzpostavili spletne tečaje za pridobivanje veščin, ta mesec bo zaživela tudi spletna platforma, ki bo ponudnikom usposabljanj pomagala pripraviti programe, ki bodo v skladu s potrebami na posameznem trgu.

Spomnila je tudi, da je v gradbeništvu veliko administracije in zato za uspešen prehod ni dovolj, da se digitalizira industrija, ampak bo svoj del naloge morala opraviti tudi javna uprava. Kot je poudaril Žiga Turk, pa je za podjetja zelo pomembno, da so pri digitalizaciji racionalna, posamezne ukrepe morajo izbirati premišljeno, na podlagi evalvacije, kaj jim pride prav in kaj ne. In ne zato, ker vidijo, da jih vpeljuje konkurenca, ampak zato, ker so ugotovili, da bodo zaradi tega boljši od konkurence, učinkovitejši, delo pa bo varnejše.

Prehod prinaša tudi večjo učinkovitost

Podobne razmere v povezavi z digitalizacijo gradbeništva opisujejo tudi akterji v Sloveniji. Marko Trampuž, direktor podjetja Kolektor Construction, je poudaril, da je gradbeništvo kompleksno projektno orientirana panoga, ki se močno razlikuje od industrij s serijsko proizvodnjo. Tam se pri digitalizaciji lahko naslonijo na ponudnike najrazličnejših rešitev, medtem ko se morajo podjetja v gradbeništvu pogosto opreti na lastne resurse. Prehod je za podjetja nujen, digitalizacija s preglednostjo in urejenostjo procesov, časovnimi prihranki, enotnimi bazami dokumentov ter sledljivostjo komunikacije učinkovito odgovarja na izzive, s katerimi se srečujejo v panogi.

Aktualne razmere, ki ji napovedujejo stagnacijo, potrebo po digitalni transformaciji in njeno izvedbo samo še povečujejo, saj se s tem povečuje tudi odpornost podjetij na negativne gospodarske cikle, je pojasnil. Ne nazadnje pa učinkovito upravljanje različnih virov pomeni njihovo racionalnejšo porabo in močno prispeva k zelenemu prehodu.

»V skupini smo že vzpostavili sisteme, ki so v pomoč vodjem gradbišč: na primer vodenje razpoložljivosti strojev in vozil, vključno z vzdrževanjem, vpeljali smo skupne podatkovne platforme za interaktivno delo na gradbenih projektih. Zdaj uvajamo digitalni gradbeni dnevnik. Prednosti, ki jih tovrstne vpeljave prinašajo, so prihranek časa, povečanje učinkovitosti, vidnosti in transparentnosti ter zmožnost boljšega predvidevanja del,« je naštel in dodal, da je poleg novih tehnologij ena poglavitnih tem digitalne preobrazbe uvedba sprememb med zaposlene.

Temu primerno so komuniciranje, izobraževanje, pridobivanje in posredovanje potrebnih znanj le nekateri izzivi pri digitalizaciji delovnih procesov. »Zavedamo se, da digitalizacija od zaposlenih terja prilagajanje drugačnim načinom izvajanja delovnih procesov in nova znanja. Za to so potrebna dodatna izobraževanja, kar pa je tudi največji izziv za zaposlene starejših generacij,« še ugotavlja Marko Trampuž.

Rešitev tudi konsolidacija

Na FGG, kjer med drugim sodelujejo z gospodarstvom pri velikih projektih, kot je drugi tir, aktivni so v strokovnih v združenjih s področja digitalizacije, certificirani so tudi za izobraževanja gradbenih strokovnjakov na področju digitalizacije, poudarjajo, da so stopnje digitalizacije v slovenskem gradbeništvu različne po posameznih fazah gradbenega procesa.

»Večja projektivna podjetja so že dodobra digitalizirana in mnogokrat tudi v svetovnem merilu orjejo ledino na področju digitalizacije, predvsem pri infrastrukturnih projektih, pa tudi pri visokogradnji ne zaostajajo. Pri izvajalskih podjetjih je nekoliko drugače, razlog pa lahko iščemo predvsem v razdrobljenosti industrije, saj mikro in majhna izvajalska podjetja niso sposobna kontinuiranega vlaganja v izobraževanje lastnih kadrov in digitalizacijo dela ter poslovanja, zato ostajajo pri tradicionalnih praksah dela.

Drugi pomemben razlog pa je, da procesi v fazi gradnje niso samo informacijski, kot je to pogosto primer v fazi načrtovanja, temveč predvsem materialni. Rešitve vidimo predvsem v izobraževanju mlajših kadrov ter konsolidaciji industrije,« pojasnjujejo in dodajajo, da FGG že petdeset let sooblikuje svetovni razvoj na področju digitalizacije gradbeništva, vsebine, povezane s tem, pa so že dolgo dobro zastopane v njihovih študijskih programih. »Naši diplomanti zato v prakso prinašajo najsodobnejše znanje in Slovenija nikakor ne zaostaja za evropskim povprečjem na tem področju,« zagotavljajo.

Naslednji korak: obvladovanje podatkov

Dr. Andrej Tibaut, predstojnik katedre za gradbeno in prometno informatiko na mariborski fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), pa slikovito ocenjuje: »V Sloveniji je digitalizacija na področju gradbeništva prisotna v tolikšnem številu podjetij, da lahko za vsak projekt gradnje stavbe ali gradbeno-inženirskega objekta sestavimo projektno ekipo, ki je vešča digitalnih tehnologij in delotokov.«

Trend na področju digitalizacije grajenega okolja (gradbeništvo, arhitektura, geodezija, strojništvo, elektrotehnika, urbanizem, nepremičnine) je zagotoviti medopravilnost v projektih. To pomeni učinkovito izmenjavo digitalnih podatkov, brez izgub in zamudnih pretvorb podatkov med različnimi programskimi rešitvami, ki se uporabljajo pri pripravi projektne dokumentacije (na primer informacije o stavbi ali gradbeno-inženirskem objektu za projektiranje, gradnjo, uporabo in vzdrževanje z vso pripadajočo dokumentacijo). Cilj je popolnoma nadomestiti fascikle dokumentov s skupnimi podatkovnimi okolji.

Med zanimivimi projekti digitalizacije Tibaut navaja postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki je v zametkih. FGPA sodeluje pri pripravi smernic, kako v digitalni obliki predati digitalni model gradnje za postopke pridobivanja dovoljenja. »Ko digitalna transformacija zaživi, ključ za njeno preživetje ni več v tehnologiji, ampak v obvladovanju množičnih podatkov, ki se zbirajo od vzpostavitve digitalnega modela objekta, prek uporabe in vse do njegove porušitve.

Digitalni modeli gradenj in z njimi povezani množični podatki nam lahko pomagajo ustvariti kakovostne podatke za razumevanje celotnega življenja gradnje in z razumevanjem teh podatkov lahko pomagamo zelenemu prehodu,« je na še eno plat in moč digitalizacije opozoril Andrej Tibaut.