Gospodarstvo potrebuje konkurenčne pogoje za mednarodno konkurenčnost
Medijska hiša Delo bo danes s konferenco na GZS končala večmesečno poslovno kampanjo Izvozniki 2023 z naslovom Izvozna podjetja v novih globalnih ekosistemih.
Pozdravna nagovora sta imela Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo, in v imenu soorganizatorja konference Tibor Šimonka, predsednik GZS.
Slovenija je med najbolj izvozno usmerjenimi državami v Evropi, vrednost izvoza blaga in storitev, izražena v BDP, predstavlja krepko čez 80 odstotkov, je poudaril Stojan Petrič. Kljub dejstvu, da slovenska podjetja izvažajo v skoraj 170 držav, je geografska razpršenost izvoza relativno majhna, saj večino našega izvoza usmerimo na trge Evropske unije. Po podatkih statističnega urada je izvoz v prvih sedmih mesecih letošnjega leta znašal 32,8 milijarde evrov, od tega za 18,5 milijarde na trge držav članic EU in še za okoli 14,2 milijarde v države nečlanice EU.
Ob tem se je izvoz na trge držav članic EU v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšal za 7,5 odstotne točke, kar je bistveno večji padec kot je bilo zmanjšanje izvoza na ostale trge, kjer je bil upad 1,6 odstotne točke. Podatki tako potrjujejo, da je prevelika osredotočenost slovenskega izvoza samo na nekaj držav tvegana, saj smo tako preveč odvisni od gospodarskih razmer v teh državah.
Rast BDP v svetu stagnira. razlogi so nam jasni, v veliki meri smo krivi sami oziroma globalno neuspešna in vase zaverovana politika. Škoda, ki jo je povzročila, je velikokrat večja kot škoda naravnih katastrof. Slovenska izvozna podjetja so prilagodljiva, so usmerjena v B2B poslovne informacije, S tem pa so izpostavljene večjemu tveganju globalnih sprememb, tako tehnoloških kot tudi padcu BDP. Kljub spremembam, ki se dogajajo, mora biti osnovna usmeritev v inovativnost, predvsme pa v iskanju naših kompetenc in s tem tudi novih storitev in produktov na trgu.
Inovativnost ne odpira samo vrat v tujino, ampak je tudi osnova za digitalni in zeleni prehod. Na tem področju Slovenija napreduje, vendar počasneje od povprečja EU. Po podatkih statističnega urada so izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost pri nas kljub rasti še vedno trikrat manjši na prebivalca kot v vodilnih inovatorskih državah v Evropi, inovacijsko aktivnih je samo dobra polovica malih in srednje velikih podjetij ter 92 odstotkov velikih podjetij.
Zavedati se moramo, da inovacije še bolj kot na tehnologijah temeljijo na ustvarjalnosti in veščinah zaposlenih. Za podjetja je ključno, da gradijo kulturo inovativnosti, spodbujajo sodelovanje in agilnost ter omogočajo zaposlenim usposabljanja. Pomen človeške kreativnosti bo v prihodnosti čedalje pomembnejši, saj umetna inteligenca in avtomatizacija ne moreta popolnoma nadomestiti razmišljanja in občutka za človeške potrebe.
»In kje smo trenutno, kje je trenutno nemška ekonomija, kje so predelovalna podjetja., storitve, trgovina, gradbeništvo. Mi prodajamo globalno po celem svetu. Avtomobilska industrija je trenutno 20 odstotkov dol, produkti za industrijske potrebe v Nemčiji 40 odstotkov dol in produkti za gradbeništvo 30 odstotkov dol - razmere, ki se kažejo, bodo tudi za nas izvoznike dolgoročne in ne kratkoročne kot korona. Kje so naše možnosti – vemo da smo v globalni ponudbi marginalci, vendar tu lahko z našo fleksibilnostjo veliko dosežemo, na drugi strani se bomo morali notranje prilagoditi. Čas lepih vremen je minil,« je še zaključil Stojan Petrič.
Tibor Šimonka, predsednik GZS, je poudaril, da to, da je izvoz motor slovenske ekonomije, večkrat slišimo, saj je znano da približno eno četrtino naše blaginje financira izvoz oziroma tujina, kar potrjujejo podatki lanskega leta. Lani je bil izvoz na ravni 94 odstotkov BDP, predlani 84 odstotkov BDP. Slovensko gospodarstvo je zelo izvozno naravnano in zato potrebujemo konkurenčne pogoje, da je mednarodno konkurenčno. Cene energentov in davčna politika ne gresta v prid temu, na daljši rok tudi zaostajanje na področju vlaganj v raziskave in razvoj. So pa področja, kjer Slovenija najbolj potrebuje ukrepanje in s temi ukrepi lahko država zagotovi boljše pogoje za rast in širitev izvoznih trgov. Lani smo ustvarili 53 milijard evrov izvoza blaga in storitev, kar je dobrih 34 odstotkov več kot leta 2021.
Sledil bo uvodni nagovor ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana, zatem pa bo o podpori slovenskemu gospodarstvu pri prodoru na tuje trge govoril Rok Capl, v. d. direktorja Spirita Slovenija.
Osrednja govorka na konferenci Mary Veronica Tovšak Pleterski, direktorica generalnega direktorata evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo in MSP, bo predstavila priložnosti za podjetja na močnem enotnem trgu v središču evropske konkurenčnosti.
Izzivi slovenskih izvoznikov
Na prvem panelu bo govor o operativnih in strateških izzivih slovenskih industrijskih oziroma proizvodnih izvoznikov. Sogovorniki rednega profesorja dr. Marka Jakliča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani bodo mag. Matjaž Čemažar, predsednik uprave Domel Holding, dr. Tomaž Kmecl, direktor Kolektorja Etra, predsednik uprave Leka Robert Ljoljo, predsednik uprave Taluma Marko Drobnič ter Leon Korošec, podpredsednik Skupine Elan in direktor Športne divizije.
Zatem bo sledila predstavitev Ines Čigoja, vodje Pospeševalnika izvoza v Centru za mednarodno poslovanje na GZS.
Priložnosti za preskok
Na drugem panelu, ki ga bo moderiral doc. dr. Aleš Pustovrh z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, bodo predstavljene priložnosti preskoka v dodanih vrednostih digitalne globalizacije. Sodelovali bodo Vasko Berden, predsednik sekcije ZITex na GZS, Jure Pompe, direktor in soustanovitelj Xlab (ISL Online), dr. Marko Thaler, soustanovitelj in direktor Airnamics, Jure Mikuž, direktor RSG Kapital, ter Adrian Farrell, irski veleposlanik v Sloveniji.
