Osrednji dejavnik inovativnosti v podjetju je podpora vodstva
Inovacije so postale ključni steber uspeha podjetij. Vendar pa te ne izvirajo zgolj iz tehnologije, temveč so rezultat ustvarjalnosti in veščin zaposlenih. Kadri postajajo ključno gonilo inovacij.
Zato, kot poudarja Lidija Baloh z ljubljanske ekonomske fakultete, je za podjetja zelo pomembno, da gradijo in negujejo inovativno kulturo ter razvijajo potrebne veščine med zaposlenimi. Potrebo po nenehnem inoviranju so spodbudili tehnološki napredek, globalizacija, spremenjene potrebe strank in hitre spremembe v poslovnem okolju. Tudi v prihodnosti lahko pričakujemo poudarek na tehnoloških in trajnostnih inovacijah.
»Hkrati se bo povečevala pomembnost človeške kreativnosti, saj umetna inteligenca in avtomatizacija ne moreta popolnoma nadomestiti edinstvenega razmišljanja in občutka za človeške potrebe. Organizacije se zdaj osredotočajo na razvoj inovacijskih kultur, ki spodbujajo ustvarjalnost, sodelovanje in agilnost. Inovacije niso več omejene na tehnološka podjetja, temveč se pojavljajo v vseh sektorjih,« pravi Balohova in inovativnost opisuje kot most, ki povezuje kreativnost z znanostjo, ki napolnjuje umetno inteligenco s človeško ustvarjalno žilico.
Podjetja se med seboj močno razlikujejo po tem, kako so zaposleni usposobljeni za inoviranje. Velike so razlike med panogami, glede na velikost podjetja, ugotavljajo v Kompetenčnem centru za design management (KCDM 3.0), kjer se deset let ukvarjajo z razvojem kompetenc kadrov za doseganje višje dodane vrednosti in pri tem dajejo velik poudarek netehnološkim inovacijam. V KCDM je do zdaj sodelovalo skoraj 80 podjetij.
»Kako inovativni so zaposleni in kako dobro izkoristijo svoj potencial za inoviranje, je najbolj odvisno od tega, kako na inovacije gleda vodstvo. Če jih spodbuja, če zna ustvariti okolje, procese in metode, ki spodbujajo inovacije in jih zna prepoznati, izbirati in razvijati kot konkurenčno prednost, imajo zaposleni boljše priložnosti za inoviranje na svojih strokovnih področjih,« povzema Nika Logar iz KCDM, kjer spremljajo in razvijajo predvsem znanja, veščine in sposobnosti podjetij za inovacije, usmerjene v uporabnika. Vodstva in zaposlene opremljajo z zgledi in znanji, s katerimi lahko nove tehnologije prevajajo v zaželene, za uporabnika privlačne izdelke ali storitve.
Koraki do inovativne organizacije
Pot do inovativne organizacije podjetja opravijo postopno. Prva stopnja, ki je osnovni pogoj za začetek uresničevanja inovacijskega potenciala, je odprtost podjetja (oziroma vodstva) do sprememb in predlogov, na drugi stopnji so podjetja, ki se z inovativnostjo in kreativnostjo ukvarjajo načrtno in strukturirano.
Uporabljajo procese in metode, s katerimi spodbujajo kreativnost in multidisciplinarnost, predloge zbirajo, presojajo njihovo ustreznost, spremembe pa uvajajo načrtno. Na tretji, najvišji stopnji pa so podjetja, kjer je inoviranje prepoznano kot eden od procesov z natančno določenimi viri in mejniki, ki zagotavljajo cikličnost inoviranja in podjetju omogočajo, da postane in ostaja tržni vodja.
Po besedah Nike Logar se v javnosti pogosto pojavlja problem posplošenega razumevanja kreativnosti ali inovativnosti: »Na papirju smo vsi kreativni. Če vprašate podjetje, ali spodbujajo kreativnost, bodo seveda vsi rekli, da jo. Ko pa začnemo iskati otipljive dokaze za to – na primer usmerjene investicije, strukturo menedžmenta, zadolžitve in naloge zaposlenih, organizacijo poslovnih procesov –, se pogosto pokaže drugačna slika.«
V podjetjih se zavedanje o pomenu inoviranja izboljšuje, vendar, poudarja sogovornica, to ni dovolj za implementacijo v prakso. To je zapleten in dolgotrajen proces, evolucija, ki za uspeh potrebuje stabilnost v organizaciji, usmerjeno strateško vodenje, samozavest višjega menedžmenta in potrditev smotrnosti investicij v inovacije s trga.
Z ustrezno inovacijsko kulturo v podjetju se zaposleni ne bojijo opuščati starih vzorcev in se brez zadržkov lotijo novosti.
»Podjetja običajno na začetku težko verjamejo v smiselnost vlaganja v inovacije in v razvoj inovacijskega potenciala svojih ekip. Sistematičnega izobraževanja se lotijo le, če jih pri tem podpre država. Šele po tem, ko se z uspehi na trgu jasno pokažejo rezultati načrtnega spodbujanja inovacij, začnejo v razvoj kadrovskih kompetenc za večjo inovativnost vlagati tudi sama,« še pojasnjuje Logarjeva.
Podpora Spirita
Tudi v Spiritu Slovenija v zadnjih letih skupaj z drugimi deležniki načrtno in aktivno krepijo inovacijski ekosistem. Leta 2019 so začeli strateško graditi most med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalnim ekosistemom. Projekt Krepitev slovenskega inovacijskega ekosistema je trajno povezal resorna ministrstva in agencije ter na podlagi enoletne raziskave začrtal priporočila za krepitev ekosistema. Podal je tudi podlago za program načrta za okrevanje in odpornost (NOO) za področje raziskav, razvoja in inovacij 2022–2026, ki že poteka, naštevajo v Spiritu, kjer so v okviru NOO že tudi objavili dva razpisa in sofinancirali več projektov.
Agencija je sicer sedež nacionalne kontaktne točke za tretji steber v okviru programa Obzorje Evropa. Podjetjem ponuja informacije o posameznih programih, o usmeritvah pri pisanju projektnih prijav in izbirnih postopkih. Podjetja vabi, da izkoristijo njihovo podporo prebojnim inovacijam za financiranje v okviru programov Evropskega sveta za inovacije (EIC) in Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).
Spirit je tudi eden od konzorcijskih partnerjev mreže EEN (Enterprise Europe Network), ki ponuja brezplačne storitve za mala, srednja in velika podjetja pri širjenju poslovanja na tuje trge, trženju tehnoloških inovacij in vključevanju v raziskovalno-razvojne projekte EU. Kot pojasnjujejo v Spiritu Slovenija, imajo veliko vlogo v procesu spodbujanja inovativnosti in podjetništva tudi tako imenovani subjekti inovativnega okolja (SIO) – podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter tehnološki parki in sorodne organizacije –, ki jim Spirit zagotavlja sredstva za izvajanje aktivnosti.
Inovativnost je del vsakdana
»V procese inoviranja je vključenih vedno več zaposlenih, saj prehaja inoviranje prek strokovnjakov za inoviranje v linijske naloge zaposlenih celotne družbe, seveda postopoma in s pomočjo procesov učenja ter tudi delovanja. Letno se inovacije dotaknejo približno tretjine vseh zaposlenih. Menimo namreč, da smo lahko inovatorji prav vsi zaposleni – izboljšujemo procese dela in oddajamo predloge za njihove izboljšave,« delovanje na tem področju opisujejo v Zavarovalnici Sava.
Kulturo inoviranja gradijo tudi s pomočjo trinajstih ambasadorjev inoviranja, ki načrtno prihajajo iz različnih organizacijskih enot in so geografsko razpršeni po Sloveniji. Tako se inovacijska znanja in veščine krepijo v celotni zavarovalnici. Del inovacijske kulture so inovacijski dogodki, ki privabijo čedalje več zaposlenih, organizirajo tudi inovacijsko akademijo. »Zelo pomembno je, da ima proces inoviranja v zavarovalnici podporo vodstva. Tako dobi tudi pomemben prostor v poslovni strategiji družbe ter v operativnem izvajanju. Ob tem je zagotovo pomembna tudi delitev dobrih praks v okolju ter sobivanje enako inovativno delujočih, bodisi skozi Gospodarsko zbornico Slovenije bodisi prek drugih interesnih združenj,« pravijo v Zavarovalnici Sava.
Inovativnost je ena od ključnih vrednot, pravi Nuša Pavlinjek, direktorica družbe Roto, kjer vsak teden razvijejo dva ali tri nove izdelke. »Tako intenziven razvoj je posledica hitrega zaznavanja sprememb na trgu pa tudi znanja in ustvarjalnosti naših zaposlenih, razvojne opreme ter ostalih virov v podjetju. Za uspeh na tem področju je poleg razvojnikov zaslužna tudi prodajna ekipa, ki našo prilagodljivost in naklonjenost inovacijam trži kot ključno konkurenčno prednost. Letos smo za nove izdelke registrirali že tri modelne zaščite,« je pojasnila.
Kreativnost v Rotu nenehno spodbujajo na vseh ravneh in v vseh oddelkih. Zaradi takšne kulture se sodelavci ne bojijo opuščati starih vzorcev in se brez zadržkov lotijo novosti. V družbi verjamejo, da je lahko inovativen vsakdo, če pogleda širše. Največ inovacij zaznavajo pri raznolikih ekipah in na drugi strani pri zaposlenih, ki so bili že med izobraževanjem vključeni v raziskovalno delo, ali pa so obiskovali ustvarjalne krožke. Pa tudi pri tistih dijakih in študentih, ki med študijem sodelujejo z industrijo. Zato vsako leto tudi štipendirajo študente, organizirajo počitniško prakso, poletne tabore za otroke, s šolami in fakultetami pa organizirajo oglede proizvodnje.
