Tiskane izdaje
Ljubljana - Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes sicer pohvalil slovenske ukrepe za spodbujanje gospodarstva, a hkrati namignil, da Slovenija še ni zunaj nevarnosti. Po njegovi oceni je za napovedi, ali se Slovenija lahko izogne mednarodni finančni pomoči, prezgodaj.
»Nobeni pogovori o programu za Slovenijo ne potekajo«, je poudaril tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, Simon O'Connor, v odzivu na ponedeljkov članek britanskega časnika Financial Times, ki omenja možnost programa pomoči za Slovenijo.
FT je poročal o tem, da naj bi Evropska komisija zavzela ostrejše stališče do Slovenije, medtem ko narašča zaskrbljenost, da notranji spori ovirajo sposobnost države, da reši bančni sektor in se izogne prošnji za mednarodno pomoč.
Poleg tega je časnik ob sklicevanju na neimenovana visoka predstavnika območja evra, pisal, da je v ospredju pozornosti »nesodelovanje« med slovenskim finančnim ministrstvom in centralno banko, ki je odgovorna za nadzor finančnega sektorja. Banka naj bi po navedbah enega od predstavnikov »ovirala« napore nove vlade za očiščenje.
»Slovenija intenzivno pripravlja nacionalni reformi program in program stabilnosti, s katerima se bo spopadla s težavami in obrnila negativni gospodarski trend,« pa je v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo Bloomberg povedal Rehn.
Po njegovih besedah želijo v Bruslju oba programa, ki ju bodo prejeli čez nekaj dni, najprej analizirati, šele nato pa bodo dajali komentarje.
Kot piše Bloomberg, Slovenija načrtuje sanacijo bank, z namenom znižanja proračunskega primanjkljaja pa zvišanje davkov.
Iz osnutka nacionalnega reformnega programa je sicer razvidno, da slovenska vlada načrtuje ukrepe z vidika bančnega sektorja, prezadolženosti podjetij, spodbujanja tujih neto investicij, izboljšanja poslovnega okolja ter nadaljnjega reformiranja pokojninskega sistema in trga dela.
Glede na delovno različico osnutka programa stabilnosti, ki je v javnost pricurljal v ponedeljek, pa bi Slovenijo lahko med drugim čakali zvišanje splošne stopnje DDV za dve odstotni točki ter znižane stopnje za odstotno točko, uvedba t.i. kriznega davka že letos in spremembe sistema obdavčitve nepremičnin.
Da bo Slovenija šesta država, ki bo prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč, tuji mediji špekulirajo že nekaj časa. Doslej so bile v območju evra to prisiljene storiti Grčija, Irska, Portugalska, Španija, ki je prejela zgolj posojilo za sanacijo bančnega sistema, in Ciper.
