Tiskane izdaje
»Dobre specializirane razvijalce aplikacij, razvijalce spletnih aplikacij v oblaku je danes na trgu dela zelo težko dobiti. Na razpise se prijavljajo povprečni kandidati, zato smo za izvajanje teh nalog poiskali zunanje izvajalce. Neuspešni smo bili tudi pri iskanju vodij proizvodnje, tako da smo se odločili, da za ta delovna mesta usposobimo ljudi, ki so pri nas že zaposleni. Ko smo iskali tehnologe, se na razpis ni javil nihče,« je našteval Edvard Reven, direktor Metrela, kako se znajdejo pri čedalje zahtevnejšem popolnjevanju posameznih delovnih mest.
Tako so včasih na delu tudi tako imenovani head hunterji, je priznal sogovornik – čedalje pogosteje se dogaja, da si podjetja prevzemajo najboljše kadre. Tako je tudi v tujini, kar so že izkusili v obeh svojih podjetjih v Nemčiji in Veliki Britaniji.
V skupini (sestavlja jo pet družb) s 380 zaposlenimi, polovica jih je v Metrelu, kjer proizvajajo merilno in regulacijsko tehniko ter izdelke, izvažajo v več kot 80 držav po vsem svetu. »Gre za zelo specializirano področje, kjer imamo v Sloveniji zelo malo strokovnjakov, delo, ki ga opravljajo na primer testni inženirji, pa je zelo zanimivo,« je Revnu žal, da se za tovrstne poklice ne odloča več mladih.
Težava s pomanjkanjem tehniških kadrov v Sloveniji večinoma izhaja iz tega, da mlade premalo motiviramo za te poklice. Podjetja bi si želela več obiska otrok iz osnovnih šol. »Ker jih ne poznajo, nimajo občutka, kakšno je delo – edino poznavanje pa jih lahko navduši. To ugotavljamo neposredno, ko se pogovarjamo z otroki, ki pridejo s šolo na ogled našega podjetja. Na začetku jih vprašamo, kdo razmišlja o vpisu na tehniško srednjo šolo, in ponavadi jih dvigne roko par. Ko vprašanje ponovimo po ogledu, ko jim zaposleni med drugim praktično pokažejo, kaj je potrebno, da na primer posveti lučka, ko vidijo, da je delo v razvoju zelo kreativno, jih zanimanje pokaže kakih pet,« je povedal Reven in dodal, da za te poklice poskušajo navduševati tudi otroke zaposlenih.
Tako jim omogočajo vključitev v tekmovanje FLL, First Lego League. Gre za mednarodni multidisciplinarni raziskovalni program, ki mladim približuje znanost in jih navdušuje za raziskovanje. S pomočjo robotike jih navdušuje za znanost, naravoslovje, tehniko, matematiko, fiziko, s čimer otroci in najstniki skozi igro razvijajo in krepijo logični in tehnični način razmišljanja. Spodbuja radovednost, kreativnost, sodelovalno učenje in skupinsko delo.
Pričakujejo motiviranost
Srednješolski programi bi morali vključevati več praktičnega pouka, je še poudaril sogovornik in pojasnil, da so že veliko mladih, ki so potrkali na njihova vrata z željo, da bi opravili prakso, kasneje zaposlili. »Zelo hitro se pokaže, kdo ima res željo in kdo hoče samo dobiti potrdilo, da je opravil prakso. To je odličen način za medsebojno spoznavanje,« je dejal Reven in dodal, da podjetje tudi štipendira.
Reven je kritičen do tega, da mladi znanstveniki po končanem študiju ostajajo na fakultetah: »Tako se sodobna znanja, inovativnost zadržujejo na fakultetah, namesto da bi se to preneslo v gospodarstvo.« To bi morali sistemsko urediti, kot je na primer v Nemčiji, kjer strokovnjaki v začetku kariere morajo v podjetja, na fakultete pa se lahko vrnejo na povabilo tisti, ki se najbolj izkažejo. To bi bilo v korist celotne družbe, je prepričan direktor horjulskega tehnološkega podjetja, ki zaposluje že pet doktorjev znanosti.
Zdaj zaposlujejo samo v razvoju, in to visoko usposobljene kadre, saj je razvoj kompleksnih izdelkov pot za dolgoročni uspeh podjetja. Pohvalil je sodelovanje z mariborsko fakulteto za elektrotehniko: »V Mariboru smo kar odprli našo razvojno pisarno, mlade raziskovalce za fakultete vključujemo v naše delo, od tam prihajajo odlični doktorji znanosti.«
Na vprašanje, kaj iščejo pri kandidatih, ki se prijavljajo na prosta delovna mesta, je Reven izpostavil predvsem motiviranost in pripadnost, željo po rasti v svojem poklicu. »V zameno ponujamo možnost napredovanja,« se sogovornik zaveda, da je to najpomembnejši argument, s katerim v tekmi za talente lahko privabijo najboljše. Delovni pogoji, organizacijska klima in podobno pa so osnova.
