Pri izbiri poklica je ključno, kaj človeka zanima, in ne, kaj je lažje

Podjetja potrebujejo čedalje več inženirjev, ki pa jih na trgu dela skorajda ni več. V Sloveniji so tako nastale številne iniciative, da bi spodbudili mlade za tehnične poklice. Med njimi je tudi prvi izbor za inženirko leta, ki je potekal v okviru projekta Inženirji bomo. Desetim finalistkam (pogovor z zmagovalko, Doro Domajnko, objavljamo posebej) smo glede na njihovo delo postavili po eno vprašanje, skozi katero razkrivajo inženirski poklic.

Nataša Grlj, vodja laboratorija za fotometrijo v Helli Saturnusu Slovenija:

Naloga inženirjev, ki delamo v razvoju, je, da pripeljemo izdelek od osnovne skice do točke, ko je vsaka komponenta, od vijaka do bolj zapletenih delov, narejena do potankosti, preizkušena, certificirana in pripravljena za množično proizvodnjo. Naši kupci, torej avtomobilski proizvajalci, imajo na začetku zamisel, kakšna bi bila določena luč na pogled, da bo avto stilsko še bolj dovršen in lep.

Mi pa moramo njihovo zamisel pripeljati do izdelka, ki ga bo mogoče vgraditi v vsak izdelan avtomobil. Luč mora svetiti tako, kot zahtevajo predpisi, vozniku razsvetljevati okolico, ne motiti drugih udeležencev v prometu in podajati informacijo, za katero je namenjena (stojim, spreminjam smer, zaviram). To pri stilskih omejitvah, ki jih imamo, ni preprosto! Poleg tega mora prenesti vročino, mraz in druge vremenske razmere, vibracije in podobno.


 

Tako starši kot v šolah včasih mladim še vedno odsvetujejo vpis na tehniško šolo, na katero si sicer želijo, ker »imajo predobre ocene«. Še pogosteje se to dogaja dekletom, ki jih poskušajo odvrniti od »moških poklicev«. Kako se obvarovati takšnih pritiskov?

Poklicnih tehniških šol se res drži tak sloves. Za tehniške gimnazije in še posebej tehniške in naravoslovne fakultete pa običajno velja ravno obratno – da so zahtevne in da na njih ni šale. S tem spet odvrnejo kakšno dekle, ki si misli, da za kaj takega ni dovolj pametno. Morda smo ženske bolj kritične do sebe. A o tem, da je neko področje lažje ali težje, je težko govoriti. Bistveno je, da te nekaj bolj zanima in da ti področje leži.

Pri tehniki in naravoslovju je treba razmišljati nekoliko bolj abstraktno, prav tako odpade hitro in površinsko dojemanje sveta, ki je danes precej običajno. Pomembno je poglobljeno razumevanje. In tu na splošno ni razlik med spoloma. Danes tradicionalno moški poklici večinoma niso več fizično naporni, kar je morda edina realna omejitev. Inženir večinoma dela za računalnikom, delo je dinamično, ustvarjalno. Načrtuje izdelke, stroje, procese, stavbe, sisteme. In ni razloga, da na tem področju ne bi bilo več deklet. Zato kar pogumno.



Jagoda Tančica, varilna inženirka v podjetju Akrapovič:

Zaposlena sem kot varilna inženirka v neposredni proizvodnji. Ena od nalog je avtomatizacija varilnega procesa, kar pomeni, da z uvajanjem strojnega varjenja zmanjšujemo obseg ročnega varjenja. V obliki tehnične podpore povezujem želje in potrebe razvoja z zmožnostmi proizvodnje. Skupni cilj je priti do vrhunskega izdelka s čim manjšimi stroški izdelave. Ukvarjam se tudi z izobraževanjem varilskega kadra ter prenosom znanja in izkušenj na mlajše kolege. Izdelujem navodila za delo za varilne operacije in priročnike za različne tematike varjenja.

Jagoda Tančica FOTO: Mavric Pivk/Delo

Eden od izzivov v poklicih, kot je vaš in za katere je zdaj potrebna fakultetna izobrazba, je nočno delo ali vsaj delo v izmenah. Višje izobraženi pa navadno ne pričakujejo takšnega delovnika. Kaj odtehta to slabo stran?

Sama ne delam v nočni izmeni. En teden na dva meseca imam tedensko popoldansko dežurstvo. Na začetku nisem bila navdušena nad tako organizacijo dela, vendar sem zelo hitro ugotovila, da v tem ni prav nič slabega: popoldne ni sestankov, elektronskih sporočil in telefonskih klicev je zelo malo. Kar je enkratna priložnost, da opravim dela, za katera je dopoldne manj časa.



Nina Zalaznik, produktna vodja v Iskraemecu:

Večina se ne zaveda, kaj vse se mora zgoditi, preden se prižge luč, ko pritisnemo na stikalo. Gre za zapleten elektroenergetski sistem, ki je na poti preoblikovanja v pametno omrežje. Osrčje tega sistema so pametni števci električne energije, za katere sem pristojna. Števec je glavni vir merilnih podatkov, na podlagi katerih se dimenzionira električno omrežje in načrtuje proizvodnja električne energije. Z uvajanjem obnovljivih virov energije, električnih avtomobilov in podobno sta natančnost in odzivnost še pomembnejši. Ponosna sem, da s svojim znanjem in izkušnjami prispevam k temu, da je ta osnovna dobrina na voljo vsem samo s pritiskom na stikalo.

Nina Zalaznik FOTO: Mavric Pivk/Delo

Inženirsko znanje ni potrebno le pri razvoju izdelkov oziroma izboljšavah, podjetja ga potrebujejo tudi na drugih oddelkih, kot velja v vašem primeru. Zakaj bi se nekdo odločil za inženirstvo, čeprav ga razvoj izdelkov ne zanima?

Inženirsko znanje je potrebno predvsem v razvoju, vendar tudi druge službe, kot so produktno in projektno vodenje, nabava, prodaja, zahtevajo vedno več inženirskega znanja. Poleg tega postajajo vse pomembnejše mehke veščine, kot so predstavitvene sposobnosti in razumljivo podajanje informacij. Inženirstvo je osnova, ki pa jo lahko nadgradiš z dodajanjem drugih znanj in z izkušnjami. Vsak zase seveda najbolje ve, kateri poklic oziroma usmeritev ustreza njegovemu značaju in poklicnim željam.



Andra Dodič, direktorica tehnologije v Kolektorju Group:

Moje delo je vodenje strokovnjakov, ki skrbijo za uvajanje novih tehnologij, ter postavljanje proizvodnih procesov, s katerimi v podjetju nastajajo eni najbolj zahtevnih izdelkov. To so sistemi za avtomobilsko industrijo, navtiko, industrijske rešitve ... Ko svoje delo dobro opravimo, iz procesa prihajajo kakovostno neoporečni izdelki, skladni z zahtevami, izdelani z optimalnimi stroški in ob kar najmanjši obremenitvi okolja.

Andra Dodič FOTO: Mavric Pivk/Delo

Pravite, da je za uspeh treba v delo dati srce. Ali so dobri inženirji tisti, ki začutijo klic tehnike, tehnologije že v mladosti, ali navdušenje pride iz potrebe po reševanju konkretnega problema? Mladi imajo danes zelo malo priložnosti za raziskovanje, ko je treba izbrati šolo, pa se ne znajo odločiti. Kaj jim svetujete?

Ni nujno, da je ta želja že izražena, je pa v tem primeru odločitev, kako zastaviti študijsko pot, veliko lažja. Pomemben je logičen način razmišljanja, to, da so nam blizu naravoslovne vede, da smo po naravi radovedni in odprti za nove stvari.

Ne morem se povsem strinjati, da mladi nimajo možnosti, da bi v realnih situacijah preverili, kaj jim je všeč. V našem podjetju zgledno sodelujemo s krajevno osnovno in srednjo šolo, vsi zainteresirani učenci in dijaki se lahko vključijo v različne projekte, ki tečejo s sodelovanjem in podporo lokalnega gospodarstva. Tako si lahko kasneje z manjšim tveganjem izberejo študijsko pot. In če je izbira prava, je pot kljub zahtevanemu trudu lažja in daje dobro osnovo za delo, ki ga bomo na koncu res opravljali z veseljem. Za to pa si upam trditi, da je temelj za uspešno kariero.



Maja Golubovič, odgovorna vodja del v Pomgradu:

Rezultat mojega dela je v postavljenih rokih, s predvidenimi stroški in razpoložljivimi resursi zgrajen objekt. Vodje gradbišč imajo v Pomgradu delo v vseh fazah projekta. Pred gradnjo skupaj s sodelavci pregledamo projektno dokumentacijo, predvidimo potrebno število kadra za posamezno fazo, poiščemo najustreznejše materiale, dobavitelje ter morebitne podizvajalce, poskrbimo za ureditev gradbišča.

Na gradbišču vsakodnevno usklajujemo faze dela, dobavo materiala, spremljamo izvedbene detajle ter načrtujemo in analiziramo izvedbo. Ko je objekt zgrajen, pridobimo potrebna dokazila, dovoljenja, izvedemo šolanje uporabnika ter objekt predamo investitorju.

Maja Golubovič FOTO: Mavric Pivk/Delo

Ženske se težje odločijo za poklice, ki zahtevajo veliko terenskega dela. V vašem primeru to pomeni tudi delo pri projektih v tujini. Kako vodja gradbišča usklajuje delo z zasebnim življenjem in kako vam kot ženski uspe doseči avtoriteto pri verjetno več sto moških delavcih na gradbišču?

Zaradi tehnologije je komuniciranje z družino precej olajšano, kar omili občutek, da si fizično ločen od nje. Ko delam pri projektu v Sloveniji, vsaj delno preživim čas z bližnjimi ob koncu tedna, tudi če se projekt izvaja na drugem koncu države. Trenutno sem zaradi dela na Švedskem doma samo približno vsak šesti teden. Kot žensko te morda na gradbišču ob prvem stiku ne jemljejo tako resno kot moškega kolega, vendar se to dogaja predvsem na začetku kariere, zdaj tega skorajda ne opažam več.

Spoštovanje in avtoriteta se namreč dosežeta s strokovnostjo in poznavanjem svojega dela ter hkrati s spoštovanjem vseh in vsakega posameznika.



Blaženka Pospiš Perpar, direktorica tehnike in trženja energetskih rešitev v javnem in komunalnem sektorju v Petrolu:
Izvajamo projekte, ki kupcem omogočajo, da porabijo najmanj energije za želen učinek. Naši kupci so v javnem in komercialnem sektorju, upravljavci sistemov daljinskega ogrevanja, javne razsvetljave, vodovodnih sistemov in v najširšem smislu: mesta.

Moje delo zajema usklajevanje aktivnosti od izbire tehnične rešitve, izračuna njenih tehničnih in finančnih učinkov do izbire ustreznega poslovnega modela. Projekt izvedemo in zagotovimo sredstva. Z energetskim upravljanjem jamčimo za učinke, kot so ustrezna temperatura v prostorih, zmanjšanje izgube vode v vodovodnih sistemih in manjša poraba električne energije v sistemih javne razsvetljave.

Blažženka Pospišš Perpar FOTO: Mavric Pivk/Delo

Kako pomembno je, da ima inženir tudi družboslovna znanja in kako mu ta pomagajo pri delu?

Če je inženir specializiran za načrtovanje, izdelavo in delovanje naprav ali sistemov, ni nujno, da ima tudi družboslovna znanja. Če pa mora odgovarjati na vprašanja, koliko delovanje stane, vodi sodelavce ali sodeluje v prodaji, so ta znanja pomembna. Z njimi se odprejo novi pogledi in možnosti, ki jih sicer ne bi prepoznali. Pravi čas in vrstni red izobraževanja sta odvisna od posameznikovega interesa. Če nekoga zanima, veliko lažje usvoji neko znanje, prav tako, če ve, da se to koristno uporabi in prinese na primer novo karierno priložnost, večji učinek pri delu. In seveda, nikoli ni prepozno.



Janja Žagar, vodja tehnoloških prenosov v Leku:
Moje delo je predvsem usklajevanje in načrtovanje inženirsko-tehnoloških dejavnosti ter priprava dokumentacije za prenos na novo razvitih originatorskih Novartisovih izdelkov z različnih razvojnih lokacij po svetu v Lekovo proizvodnjo v Ljubljani. Dobro sodelovanje z vsemi Novartisovimi lokacijami in hitro reševanje težav sta ključni za pravočasno dostavo zdravila na svetovne trge, do bolnikov, ki jim bo to zdravilo izboljšalo kakovost življenja ali jih ozdravilo.

Janja Žagar FOTO: Mavric Pivk/Delo

Veliko mladih odhaja na študij v tujino, mnogi potem tam najdejo izziv. Kako pomembno je za kariero mednarodna izkušnja in kakšne so možnosti, da inženir iz Slovenije doseže mednarodno priznanje, ali mora biti njegov dosežek večji, da ga strokovna javnost prepozna?

Dodatna izobrazba in delo v tujini sta dobra izkušnja in pripomoreta predvsem k samozavesti ter širšemu, nekonvencionalnemu načinu razmišljanja. Hkrati pa lahko po lastnih izkušnjah trdim, da je izobrazba, ki nam jo omogoča Slovenija, izjemna. Z znanjem, ki ga pridobimo tu, z lahkoto konkuriramo v mednarodnem okolju. Delovna izkušnja v Angliji mi je pomagala do začetnega zaupanja na prvem delovnem mestu v Leku.

Vendar bi se lahko tam vse ustavilo, če sama ne bi dala pobude, če se ne bi trudila in dela ne bi opravljala dobro. Izziv trenutno najdem predvsem v dodatnem izobraževanju, zaradi česar sem se vzporedno ob delu odločila za doktorski študij. Temo doktorata sem zasnovala v tesni povezavi z naravo dela in dobila vso potrebno Lekovo podporo. Ta podpora in prepoznavanje dobro opravljenega dela sta tista pika na i, ki mi daje energijo in zagon na poti do cilja.



Marjana Krajnc, višja direktorica oskrbovalne verige v Danfossu Trata:

Vodim organizacijo 600 zaposlenih z desetimi vodji. Moje konkretno delo je strateško načrtovanje proizvodnje, kar pomeni, da sem odgovorna za realizacijo izdelkov v točno takšni obliki, kakovostni funkciji, kot so načrtovani, ter da so proizvedeni na konkurenčen način.

Marjana Kranjc FOTO: Mavric Pivk/Delo

Ženske so na splošno manj pogosto na vodstvenih položajih, v inženirstvu še redkeje. Kakšen izziv je to in kako vam inženirsko znanje pomaga pri vodenju?

Inženirsko znanje zelo pomaga, saj kot inženir ne razmišljaš samo o funkciji izdelka, ampak tudi, kako ga je mogoče narediti, saj veš, da v proizvodnji ni laboratorijskih razmer. Ne bi mogla opravljati takšne funkcije, sploh v razmeroma mladih letih – posebej za žensko, če ne bi bila inženirka. Kot ženska se moram pri tem svojem delu bolj dokazovati. Na predstavitvah imajo lahko zlasti tipično moški inženirji več pomislekov, kot bi jih imeli pri moških, ali bo poslovni model, strategija res dala rezultate, ki jih predstavljaš.

V luči tega, da ženske nimamo tako močnega ega, to pomeni dodatno delo, ponovno preverjanje, kar je po drugi strani lahko tudi prednost, saj tako morda odkrijemo še kakšen detajl, ki ga je mogoče izboljšati. Nikakor pa omenjeno ni ovira za to, da ambiciozna, sposobna ženska ne bi mogla postati uspešna vodja tudi na področjih, za katera še vedno velja prepričanje, da so bolj moška.



Emilija Stojmenova Duh, docentka na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in vodja Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije:
Tako na fakulteti kot na digitalnem inovacijskem stičišču se ukvarjam s tem, kako lahko nove tehnologije ter predvsem digitalizacija pomagajo pri lažjem in bolj kakovostnem življenju oziroma uspešnejšem in učinkovitejšem delovanju. Z evropsko komisijo in evropskim parlamentom sodelujem v različnih tematskih skupinah, predvsem na področju pametnih vasi, torej kako lahko digitalizacija pomaga pri oživitvi in ohranitvi življenja na podeželju.

Emilija Stojmenova Duh FOTO: Mavric Pivk/Delo

Na povabilo ameriškega State departmenta ste bili ena od 50 predstavnic STEM na vodilnih položajih, ki so v okviru posebnega projekta analizirale, kako motivirati mlade ženske za tehniške študije. Kaj ste ugotovile?

Enomesečno druženje z uspešnimi inženirkami z vsega sveta je bilo zelo navdihujoče, porodilo se je veliko idej za skupne projekte. Prvi, predvajanje filmske uspešnice Skriti faktorji, o temnopoltih Američankah, uslužbenkah Nase, ki so s svojim prispevkom v matematiki omogočile izstrelitev prvega ameriškega astronavta v vesolje, bo izveden že februarja letos, in sicer sočasno v vseh 50 državah.

Kako motivirati mlade ženske za tehnične poklice? Ni preprostega odgovora, potrebne so spremembe v celotni družbi, ne samo pri mladih ženskah oziroma deklicah. Nujno je okrepiti ozaveščenost o tehničnih poklicih, opozarjati na uspešne inženirke in se boriti proti steklenemu stropu.