Hrana in goriva gonilo že 8,1-odstotne letne inflacije
Življenjske potrebščine so na letni ravni dražje za 8,1, na mesečni za dva odstotka. K rekordni letni inflaciji, ki je najvišja po aprilu 2002, so največ prispevale podražitve naftnih derivatov in hrane. Na mesečno inflacijo pa so poleg omenjenih skupin vplivale še podražitve oblačil in obutve, ugotavlja državni statistični urad (Surs).
Višje cene naftnih derivatov so k letni inflaciji prispevale največ (1,9 odstotne točke). Tekoča goriva so se podražila za 42,6, dizelsko gorivo za 40,6, bencin pa za 34,8 odstotka.
Velik vpliv (1,7 odstotne točke) je imela tudi medletna podražitev hrane za 11,1 odstotka. Stanovanjska in gospodinjska oprema ter izdelki za tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 10,5 odstotka in k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. Podražitve avtomobilov (za 11,1 odstotka) ter izdelkov in storitev iz skupine rekreacija in kultura (za 5,9 odstotka) so inflacijo zvišale po 0,6 odstotne točke. 0,5 odstotne točke vpliva so imele še podražitve gostinskih storitev (za devet odstotkov), so izračunali na Sursu.
Ob tem je treba opozoriti, da bi bil skok cen še višji, če ne bi bile cene energentov omejene. Prihodnji mesec bo statistični dvig cen podkrepila še električna energija, potem ko bodo na položnicah znova tudi zneski omrežnin. Čeprav so veleprodajne cene elektrike nekajkrat višje kot lani, je statistično električna energija več kot šestino cenejša kot lani in je za več kot pol odstotne točke znižala rast cen v košarici življenjskih potrebščin.
Tudi cene pogonskih goriv bi bile brez ukrepov odhajajoče vlade najmanj okoli desetino višje. Cene goriv bodo zamrznjene do 20. avgusta, če nova vlada ne bo spremenila regulacije cen. Glavno vprašanje je, ali se bodo do takrat umirile razmere na blagovnih borzah in ali bodo tudi logistične verige delovale nemoteno, potem ko je EU sprejela embargo na rusko nafto. Prav padec cen energentov je najpomembnejši za zmanjšanje cenovnih pritiskov. Toda tudi če se bodo cene energentov znižale, se bodo, po oceni analitikov, ohranile višje cene drugih izdelkov in storitev, ki sestavljajo košarico življenjskih potrebščin.
Rekordno tudi v evrskem območju
Letna rast cen, merjena z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je pri nas z aprilskih 7,4 povzpela kar na 8,7 odstotka. Presegla je tudi vse napovedi v evrodeželi, saj se je z majskih 7,4 povzpela na 8,1 odstotka, kar je dodaten razlog za odločnejše ukrepanje ECB, ki bo imela monetarno sejo z novimi makroekonomskimi projekcijami 9. junija, prvi dvig obresti pa načrtuje julija.
Med državami evrskega območja so pri inflaciji precejšnje razlike, povsod pa se ta giblje na najvišjih ravneh zaradi povprečno kar 39,2-odstotnega dviga cen energije. V Nemčiji je letna rast cen z 8,7 odstotka enaka kot pri nas. Na drugi strani zlasti baltiške države, ki so najbolj prizadete zaradi posledic vojne v Ukrajini, zaznavajo krepko dvoštevilčno letno stopnjo inflacije: ta v Estoniji znaša rekordnih 20,1 odstotka, v Litvi 18,5 in v Latviji 16,4 odstotka.
Ivanc: Presenetljiva mesečna rast cen
»Vnovična tako visoka mesečna rast cen (za dva odstotka) nas je močno presenetila, saj smo ocenili, da bo 2,6-odstotni rasti cen aprila (ki je že tako bila zgodovinsko ena od najvišjih v času samostojne Slovenije) sledila zmernejša rast cen (0,6 odstotka). Rast je bila tako znatno večja od naše ocene. Analitiki so podcenili tudi mesečno rast cen v evrskem območju, ki je sicer znašala 0,8 odstotka,« je povedal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, ki je nekoliko višjo rast cen v Sloveniji pripisal večjemu pomenu energentov v končnem deležu potrošniške košarice pa tudi večjemu povpraševanju gospodinjstev.
Na GZS so »revidirali povprečno letno rast cen, in sicer s 5,2 odstotka na 5,5 odstotka, aktualni podatek vsekakor pomeni, da bomo morali ponovno izvesti revizijo ocene, verjetneje že bližje šestim odstotkom«, je dejal Ivanc in opozoril, da se »bodo v prihodnjih mesecih cene električne energije še dvigale zaradi ponovnega obračuna omrežnine in tržnega dviga cen, znova implementirana kapica na končno ceno naftnih derivatov pa bo omejila vpliv teh cen na inflacijo«.
Cenovni pritiski pri drugih proizvodih in storitvah bodo po njegovem še prisotni zaradi zamika pri prenosu cen od proizvodnje h končnem kupcu. Prav tako je veliko povpraševanje gospodinjstev, zato se cenovni pritiski lažje kažejo na končnih potrošniških cenah.
Letna rast cen, merjena z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila ta mesec 8,7-odstotna (v maju 2021 2,2-odstotna). Mesečna rast cen je bila po tej metodologiji dvoodstotna (prejšnji mesec 2,1-odstotna).
