Pirnat: Zakon o frankih v več določbah neskladen z ustavo
Banka Slovenije je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, so sporočili iz centralne banke. Pobudo za oceno ustavnosti zakona s predlogom za začasno zadržanje so že pred dobrim tednom dni vložile banke. Ustavno sodišče naj bi po napovedih o zadržanju zakona odločalo jutri.
STAklub Slovenske tiskovne agencije je v zvezi s tem pripravil okroglo mizo z naslovom Makroekonomski obeti, predvidljivost in stabilnost poslovnega okolja v Sloveniji – kakšno tveganje predstavlja zakon o ureditvi problematike posojil v švicarskih frankih? V pogovoru so sodelovali: dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta UL, dr. Rajko Pirnat, Pravna fakulteta UL, in Maša Kramar, Odvetniška pisarna Senica.
Posnetek pogovora
Zakon je v več določbah neskladen z ustavo
Po mnenju upravnega pravnika Rajka Pirnata je zakon, o katerem jutri odloča ustavno sodišče, v več določbah neskladen z ustavo in bi ga bilo treba razveljaviti, najpomembnejša pa je njegova nedovoljena retroaktivnost in veljavnost za nazaj, s poseganjem v že sklenjene pogodbe. To zaradi ogrožanja pravne varnosti prepoveduje 155. člen ustave. Ustava sicer po njegovih besedah v izjemnih primerih dopušča retroaktivnost, a v konkretnem primeru tega zakona ni izpolnjen noben od ustavno določenih pogojev, ki bi dopuščal veljavnost za nazaj,
Ob tem zakon za nazaj posega v pridobljene pravice, kar sicer ustava izrecno prepoveduje. Ni legitimnega razloga za poseganje v pridobljene pravce, poseg pa je tudi nesorazmeren, saj na noben način ni nujen. Kreditojemalci pa da imajo že zdaj na razpolago ustrezna pravna sredstva, meni Pirnat.
Po njegovih besedah zakon krši tudi ustavno določeno načelo enakosti pred zakonom in nedopustno sili vse banke v enako ravnanje, ne da bi upoštevali specifičnost posameznega primera. Zakon naj bi kršil tudi načelo enakosti kreditojemalcev pred zakonom, saj zajema le določeno število kreditojemalcev, ob tem da so v preteklosti velika tveganja sprejemali tudi drugi bančni komitenti, denimo imetniki podrejenih vrednostnih papirjev.
Ob tem Pirnat izpostavlja, da je zakon sporen tudi s procesnega vidika, saj ne določa in zagotavlja nikakršnega pravnega varstva banke proti temu ukrepu, ob tem, da dopušča dvakratno kaznovanje za isti prekršek in nedopustno posega v pravnomočno veljavna pravna razmerja, saj razveljavlja vse odločbe sodišč in zahteva enako za vse kreditojemalce, tudi če je sodišče že odločilo drugače.
Po Pirnatovem mnenju gre za »izrazito populističen in neumno pripravljen zakon, predlagal ga je državni svet, poslanci so vedeli, da zakon ne bo vzdržal presoje na ustavnem sodišči, a so ga vseeno sprejeli tik pred volitvami.«
Izvršilna in zakonodajna oblast v zadnjih letih zasledujeta politične cilje in sprejemata pravno sporne zakone, zakonodajalec pa v primeru zakona o švicarskih frankih tudi ni upošteval mnenja zakonodajno pravne službe v državnem zboru. »To je zaničljiv odnos do prava in zakonitosti. Zdaj se sprejemajo zakoni po tekočem traku z velikim tveganjem za ustavno neskaldnost, vsaj zakonodajalec bi moral ravnati pametno do konca mandata.«
Da zakon ne bi mogel prestati testa ustavnosti in sorazmernosti, se je strinjala tudi pravnica Maša Kramar, treba pa ga je presojati v luči tega, da smo v predvolilnem času. Tak retroaktiven in nepričakovan ukrep po njenem negativno vpliva na stabilnost celotnega sistema in tujih družb, ki poslujejo v Sloveniji.
Slovenski sodni sistem mora vzpostaviti in poenotiti sodno prakso v tem primeru. Posojilojemalci so vedno imeli možnost, da švicarske kredite spremenijo v evrske, pa tega ni izkoristilo veliko ljudi, meni Kramarjeva. Potrošnike je po njenem treba zaščititi, ni pa dopustno tako močno paternalistično ukrepanje, ki potrošnika spremeni v nekoga, ki nič ne razume in potrebuje državo, da ga zaščiti.
Pahor: Grožnja za stabilnost bančnega sistema
Zakon prinaša grožnjo stabilnosti bančnega sistema z zagroženo izguba licence za poslovanje, ta zajema devet bank, vključno z vsemi sistemsko pomembnimi, meni ekonomist Marko Pahor. Banke namreč zakona tudi ne morejo uresničiti, saj ne smejo hraniti podatkov o komitentih več kot 10 let. Zato banke strank, med katerimi so nekatere tudi preminule, ne morejo kontaktirati, s tem pa so v kršitvi zakona, ki Banki Slovenije nalaga, da v takem primeru bankam odvzame licenco. To dejstvo je verjetno spodbudilo tudi BS, da je naposled tudi sama podala pobudo za oceno ustavnosti, izpostavlja Pahor.
Ob tem še opozarja, da je ena od bonitetnih agencij že mnenja, da so ratingi slovenskih bank, ki bi zarai posledic zakona lahko utrpele škodo v višin 300 milijonov evrov, v perspektivi padajoči, to pa bi pomenil dražji denar za banke in dražja posojila, na koncu pa bi bili na slabšem vsi prebivalci in podjetja.
Celoten bančni sistem evroobmočja je sicer tudi v zdajšnjih razmerah po njegovem zelo odporen, je pa primer Sberbank pokazal, da bančni sistem temelji na zaupanju in če se to poruši, se lahko banka zelo hitro znajde težavah. Omenjena banka je ostala solventna in jo je bilo relativno lahko rešiti. Če pa bi se v težavah znašle večje sistemske banke, bi to lahko pomeni zelo velike težave tudi za slovenski bančni sistem in za celotno slovensko gospodarstvo.
Spomnimo, zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih je začel veljati 26. februarja. Po zakonu morajo banke v posojila v frankih, sklenjena med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključiti valutno kapico ne glede na stanje kredita. Ta se aktivira, ko znesek preostanka kredita zaradi spremembe menjalnega tečaja za več kot deset odstotkov odstopa od zneska preostanka kredita, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete zaradi spremembe tečaja za več kot deset odstotkov odstopa od vrednosti anuitete, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Kot smo poročali, bo takšen izračun tehnično zelo zahteven. Banke sicer menijo, da je neizvršljiv.
Opozorila o posledicah
Banke zakonu nasprotujejo in so na ustavno sodišče že vložile pobudo za oceno njegove ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje njegovega izvrševanja. Zakon retroaktivno posega v zakonito sklenjene pogodbene odnose in lahko povzroči precedens za druga pogodbena razmerja, negira odločitve sodišč, saj je bilo od 250 tožb v polovici primerov že odločeno. Je ekonomsko in socialno neupravičen ter ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, so poudarili v Združenju bank Slovenije.
Nekdanji guverner Mitja Gaspari je v intervjuju za Delo med drugim povedal: »Zakon o zadolževanju v švicarskih frankih bi lahko imel nezaželene dodatne negativne posledice, ki jih vlada in parlament nista predvidela. Povzročil bi lahko povečano oceno tveganja države kot take – in s tem dodaten pritisk na maržo, ki jo Slovenija plačuje na zadolževanje v tujini.«
