Švedska akademija: Handke ni spodbujal prelivanja krvi
Sekretar akademije Mats Malm zagovarja odločitev o podelitvi književne Nobelove nagrade avstrijsko-slovenskemu pisatelju.
Odpri galerijo
Handke se je predvčerajšnjim v rojstni Grebinj vrnil prek Brnika. FOTO: Leon Vidic/Delo
Od podelitve Nobeovih nagrad za književnost za leti 2018 in 2019 Olgi Tokarczuk in Petru Handkeju je minilo že teden dni, a medijska saga o podelitvi nagrade kontroverznemu Handkeju ne usiha.
Handke je iz nje po lastni odločitvi izstopil. Ob obisku rojstnega Grebinja na Avstrijskem Koroškem je napovedal, da se s sedmo silo več ne bo pogovarjal, čeprav je bilo tedaj napovedano ravno njegovo srečanje z novinarji. Danes so se odzvali še v Švedski akademiji, po pričakovanjih vztrajajo pri odločitvi, ki so jo ostro kritizirali številni politiki, intelektualci in, denimo, preživeli genocida v Srebrenici leta 1995 ter združenje Matere Srebrenice. Ti so zahtevali preklic nagrade.
Sekretar akademije Mats Malm je danes v švedskem dnevniku Dagens Nyheter zapisal, da je Handke sicer avtor provokativnih, neustreznih in nejasnih komentarjev o političnih vprašanjih, a da nikoli ni promoviral prelivanja krvi in da je jasno obsodil pokol v Srebrenici.
»Akademija ... ni v njegovih zapisih našla ničesar, kar bi predstavljalo napad na civilno družbo ali na spoštovanje enakosti med vsemi ljudmi,« njegove besede citira Reuters.
Akademija navaja še Handkejev članek v nemškem časniku Suddeutsche Zeitung iz leta 2006. Navajajo Handkejeve besede, da je bil masaker v Srebrenici najhujši zločin proti človečnosti v Evropi po drugi svetovni vojni.
A je bil, kot je znano, Handke istega leta 2006 tudi na pogrebu Slobodana Miloševića. Nobelova nagrada seveda ni prva, ki jo je prejel ob kritikah. Leta 2011 mu, denimo, zaradi zagovarjanja Miloševića ob podelitvi nemško-francoske literarne nagrade candide sponzor le-te ni želel podeliti finančnega dela nagrade.
Handke je iz nje po lastni odločitvi izstopil. Ob obisku rojstnega Grebinja na Avstrijskem Koroškem je napovedal, da se s sedmo silo več ne bo pogovarjal, čeprav je bilo tedaj napovedano ravno njegovo srečanje z novinarji. Danes so se odzvali še v Švedski akademiji, po pričakovanjih vztrajajo pri odločitvi, ki so jo ostro kritizirali številni politiki, intelektualci in, denimo, preživeli genocida v Srebrenici leta 1995 ter združenje Matere Srebrenice. Ti so zahtevali preklic nagrade.
Handke napovedal, da več ne bo govoril s sedmo silo
»Navzočnost na pogrebu vojnega zločinca najbrž ni bila umetniška instalacija«
Žižek v Guardianu: Ne Nobelovi nagradi Handkeju, da mirovni Assangeu
Nobelova nagrada za zanikanje genocida v Srebrenici
»Navzočnost na pogrebu vojnega zločinca najbrž ni bila umetniška instalacija«
Žižek v Guardianu: Ne Nobelovi nagradi Handkeju, da mirovni Assangeu
Nobelova nagrada za zanikanje genocida v Srebrenici
Sekretar akademije Mats Malm je danes v švedskem dnevniku Dagens Nyheter zapisal, da je Handke sicer avtor provokativnih, neustreznih in nejasnih komentarjev o političnih vprašanjih, a da nikoli ni promoviral prelivanja krvi in da je jasno obsodil pokol v Srebrenici.
»Akademija ... ni v njegovih zapisih našla ničesar, kar bi predstavljalo napad na civilno družbo ali na spoštovanje enakosti med vsemi ljudmi,« njegove besede citira Reuters.
V Prištini so po razglasitvi nagrade protestirali pred švedskim veleposlaništvom. FOTO: Armend Nimani/AFP
Akademija navaja še Handkejev članek v nemškem časniku Suddeutsche Zeitung iz leta 2006. Navajajo Handkejeve besede, da je bil masaker v Srebrenici najhujši zločin proti človečnosti v Evropi po drugi svetovni vojni.
A je bil, kot je znano, Handke istega leta 2006 tudi na pogrebu Slobodana Miloševića. Nobelova nagrada seveda ni prva, ki jo je prejel ob kritikah. Leta 2011 mu, denimo, zaradi zagovarjanja Miloševića ob podelitvi nemško-francoske literarne nagrade candide sponzor le-te ni želel podeliti finančnega dela nagrade.
