»V legalnih zidanicah vino bolj steče«
Neskladne vinogradniške gradnje na zazidljivih zemljiščih je mogoče legalizirati. Jeseni v nov postope.
Odpri galerijo
Lisec, naselje zidanic, kjer vsi objekti niso postavljeni po črki predpisa. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Trebnje – Z novim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) nameravajo v trebanjski občini jeseni na vinogradniških območjih omogočiti legalizacijo neskladno zgrajenih zidanic. Ocenjujejo, da je takšnih objektov približno 700.
Največ neskladnih gradenj je na območju vinogradniških naselij Lisec, Gradišče, Šmaver, Lipnik, Čatež in Goljek kjer je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgrajena vsaka druga zidanica. »Številne ne služijo svojemu namenu in so prerasle svoj prvotni okvir, saj imajo ljudje v njih prijavljena tudi stalna prebivališča. Lastniki so za objekte sicer pridobili gradbena dovoljenja, a so kasneje zgradili prizidke, jih nadzidali, postavili nadstreške, ki v upravnem dovoljenju niso bili predvideni in takšne objekte je mogoče legalizirati z OPPN,« je za Delo povedala Vida Šušterčič iz občinskega oddelka za okolje, prostor in infrastruktoro.
Prejšnji mesec so sprejeli odlok o OPPN z imenom sanacija neskladnih in nelegalnih gradenj na območju občine Trebnje, ki so ga začeli pripravljati v začetku leta 2016 in s katerim je 83 investitorjev dobilo možnost pridobiti gradbena dovoljenja. Vsak objekt posebej so si občinske strokovne službe ogledale tudi na terenu. »Ker se za možnost legalizacije zanima vse več ljudi, smo se odločili za izvedbo novega postopka že to jesen. Pogoj je najmanj sto vlog za spremembo oziroma novi OPPN. To je ena od možnosti, da rešimo vinogradniška območja in zdaj je priložnost za to,« je povedal trebanjski župan Alojzij Kastelic. Po njegovem legalizacija prosilca stane približno 600 evrov, ki jih plačajo izdelovalcu OPPN. Občina razen minimalnih stroškov vodenja postopka in objave v Uradnem listu drugih stroškov ni imela.
Pasti legalizacije
V občini pravijo, da so postopek sprememb OPPN preverili na okoljskem ministrstvu, kjer nanj niso imeli pripomb, pri čemer je po besedah Šušterčičeve mogoče legalizirati le objekte, ki so skladno z občinskim prostorskim načrtom (OPN) zgrajeni na stavbnih zemljiščih. »Če zidanica stoji na kmetijskem zemljišču ali na območju druge rabe, potem prošnji za legalizacijo ni mogoče ugoditi. V takšnih primerih gre lahko investitor v postopek spremembe OPN in doseže spremembo namembnosti zemljišča,« pravi Šušterčičeva.
Odločitev občine za legalizacijo je razdelila uporabnike socialnih omrežij. Medtem ko nekateri legalizacijo podpirajo, drugi menijo, da gre za potuho vsem tistim, ki so uzurpiral prostor, zdaj pa bodo na koncu še nagrajeni. Nekdo je zapisal, da v legalnih zidanicah vino bolje steče, saj se lastniku ni treba bati inšpektorjev...
Gregor Kaplan, opozicijski svetnik Združene levice, je dejal, da legalizacijio podpira, a hkrati opozarja, da prinaša težave. »V vinskih goricah bo povzročila še več priseljevanja mladih družin, ki si drugih domov ne morejo privoščiti. To pa bo občini povzročilo velike težave na področju urejanja komunalne infrastrukture. Enako velja za področje predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, saj objekti že zdaj pokajo po šivih,« pravi Kaplan.
Največ neskladnih gradenj je na območju vinogradniških naselij Lisec, Gradišče, Šmaver, Lipnik, Čatež in Goljek kjer je v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgrajena vsaka druga zidanica. »Številne ne služijo svojemu namenu in so prerasle svoj prvotni okvir, saj imajo ljudje v njih prijavljena tudi stalna prebivališča. Lastniki so za objekte sicer pridobili gradbena dovoljenja, a so kasneje zgradili prizidke, jih nadzidali, postavili nadstreške, ki v upravnem dovoljenju niso bili predvideni in takšne objekte je mogoče legalizirati z OPPN,« je za Delo povedala Vida Šušterčič iz občinskega oddelka za okolje, prostor in infrastruktoro.
Prejšnji mesec so sprejeli odlok o OPPN z imenom sanacija neskladnih in nelegalnih gradenj na območju občine Trebnje, ki so ga začeli pripravljati v začetku leta 2016 in s katerim je 83 investitorjev dobilo možnost pridobiti gradbena dovoljenja. Vsak objekt posebej so si občinske strokovne službe ogledale tudi na terenu. »Ker se za možnost legalizacije zanima vse več ljudi, smo se odločili za izvedbo novega postopka že to jesen. Pogoj je najmanj sto vlog za spremembo oziroma novi OPPN. To je ena od možnosti, da rešimo vinogradniška območja in zdaj je priložnost za to,« je povedal trebanjski župan Alojzij Kastelic. Po njegovem legalizacija prosilca stane približno 600 evrov, ki jih plačajo izdelovalcu OPPN. Občina razen minimalnih stroškov vodenja postopka in objave v Uradnem listu drugih stroškov ni imela.
Pasti legalizacije
V občini pravijo, da so postopek sprememb OPPN preverili na okoljskem ministrstvu, kjer nanj niso imeli pripomb, pri čemer je po besedah Šušterčičeve mogoče legalizirati le objekte, ki so skladno z občinskim prostorskim načrtom (OPN) zgrajeni na stavbnih zemljiščih. »Če zidanica stoji na kmetijskem zemljišču ali na območju druge rabe, potem prošnji za legalizacijo ni mogoče ugoditi. V takšnih primerih gre lahko investitor v postopek spremembe OPN in doseže spremembo namembnosti zemljišča,« pravi Šušterčičeva.
Odločitev občine za legalizacijo je razdelila uporabnike socialnih omrežij. Medtem ko nekateri legalizacijo podpirajo, drugi menijo, da gre za potuho vsem tistim, ki so uzurpiral prostor, zdaj pa bodo na koncu še nagrajeni. Nekdo je zapisal, da v legalnih zidanicah vino bolje steče, saj se lastniku ni treba bati inšpektorjev...
Gregor Kaplan, opozicijski svetnik Združene levice, je dejal, da legalizacijio podpira, a hkrati opozarja, da prinaša težave. »V vinskih goricah bo povzročila še več priseljevanja mladih družin, ki si drugih domov ne morejo privoščiti. To pa bo občini povzročilo velike težave na področju urejanja komunalne infrastrukture. Enako velja za področje predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, saj objekti že zdaj pokajo po šivih,« pravi Kaplan.
